V Sloveniji ima osteoporozo, bolezen krhkih kosti, po 50. letu starosti 27,5 odstotka žensk, po 60. letu pa 14,6 odstotka moških. Predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov, saj zaradi podaljševanja življenjske dobe število obolelih narašča. Po abrahamu je tveganje, da ženska bele rase do konca življenja utrpi osteoporotični zlom kolka, vretenca ali zapestja med 40- in 53-odstoten, pri moških bo zbolel eden od petih. Osteoporoza je v glavnem problem v Evropi in Severni Ameriki, kjer je porast te bolezni višji od porasta populacije. Raziskave kažejo, da je ob zgodnjem odkrivanju in ob terapiji osteoporoze mogoče preprečiti kar polovico osteoporotičnih zlomov. V starajočem se razvitem svetu je to pomembno ne le z ekonomskega, marveč predvsem s človeškega vidika. Bolezen razvitega sveta Dejavniki tveganja so raznoteri. Ženske so bolj povržene osteoporozi, zlasti med obdobjem menopavze in po njem. Bolj so ji podvrženi belopolti in Azijci, ima pa tudi gensko podlago. V družinah, kjer je diagnosticirana osteoporoza in/ali je že prišlo do zloma pri sorodnikih v prvem kolenu, na primer pri starših, je možnost za izbruh bolezni večja. Dodatno k razvoju osteoporoze pripomore življenjski slog. Uživanje prevelikih količin kofeina in soli, prekomerno pitje alkoholnih pijač, kajenje, pomanjkanje vitamina D in kalcija, telesna nedejavnost (na primer astronavti, ki ne ne obremenijo kosti z lastno težo) vplivajo na povečano tveganje za osteopenijo, to je stanje zmerno znižane mineralne kostne gostote. Bolniki z revmatoidnim artritisom so dodatno podvrženi tveganju za nastanek osteoporoze. Tveganje predstavljajo tudi nekatera druga obolenja, med njimi ankilozantni spondilitis, ki prizadene hrbtenico, sistemski lupus erythematosus, ledvična odpoved, hematološke motnje, limfom, levkemija, hemofilija, talasemija in druge. Nekatera zdravila, kot so kortikosteroidi (ki jih uporabljamo za zdravljenje pri nekaterih pljučnih boleznih, boleznih prebavil, revmatskih in avtoimunskih bolezn