Ustavna odločba glede pokojninske dobe po mnenju ZSSS legalizirala tatvino

Ustavna odločba glede pokojninske dobe po mnenju ZSSS legalizirala tatvino

Ustavna odločba, po kateri pokojninski zakon glede pogojev za pokojninsko dobo brez dokupa ni neustaven, je legalizirala tatvino in prevaro, menijo v svobodnih sindikatih. Pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice bodo pripravili čim prej, pri tem pa jim bodo pomagali strokovnjaki, ki imajo izkušnje z delom s tem sodiščem, napovedujejo. "Odločbo ustavnega sodišča obsojamo, ker se je zgodilo nekaj zelo grdega za ljudi," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Zveza je bila namreč skupaj s sindikatom delavcev trgovine pri ZSSS vlagateljica zahteve za ustavno presojo. Odločba po Semoličevih besedah zadeva približno 22.000 do 24.000 ljudi, ki so si po prejšnjem pokojninskem zakonu med drugim kot brezposelni zaradi stečajev sami plačevali pokojninsko dobo, da bi se lahko upokojili s polno pokojnino. Pokojninska reforma, ki je začela veljati z letom 2013, pa tako vplačane pokojninske dobe ne prizna več kot pokojninsko dobo brez dokupa. V obravnavanem primeru gre po njegovih besedah za kršitev 2. člena ustave, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Prav tako je kršen 155. člen ustave, po katerem zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj, je dejal. Postopek pred evropskim sodiščem bo znova zahteval nekaj časa, številni ljudje, ki so prizadeti, pa imajo težave že zdaj, je dejal. "Namesto v letu 2013 se bodo lahko upokojili šele leta 2020," je ilustriral. Po njegovih besedah se čutijo "prikrajšane in ogoljufane". Sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič je povedal, da bi bilo treba zaradi spremembe veljavnega pokojninskega zakona, ki bi bila po njihovi oceni potrebna, na mesečni ravni iz pokojninske blagajne odšteti približno milijon evrov. Ustavno sodišče je v četrtek sporočilo, da določbi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata pogoje pokojninske dobe brez dokupa, nista neustavni. V veljavi tako ostaja ureditev, po kateri se doba, pridobljena s prostovoljno

Ustavna odločba, po kateri pokojninski zakon glede pogojev za pokojninsko dobo brez dokupa ni neustaven, je legalizirala tatvino in prevaro, menijo v svobodnih sindikatih. Pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice bodo pripravili čim prej, pri tem pa jim bodo pomagali strokovnjaki, ki imajo izkušnje z delom s tem sodiščem, napovedujejo. “Odločbo ustavnega sodišča obsojamo, ker se je zgodilo nekaj zelo grdega za ljudi,” je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Zveza je bila namreč skupaj s sindikatom delavcev trgovine pri ZSSS vlagateljica zahteve za ustavno presojo. Odločba po Semoličevih besedah zadeva približno 22.000 do 24.000 ljudi, ki so si po prejšnjem pokojninskem zakonu med drugim kot brezposelni zaradi stečajev sami plačevali pokojninsko dobo, da bi se lahko upokojili s polno pokojnino. Pokojninska reforma, ki je začela veljati z letom 2013, pa tako vplačane pokojninske dobe ne prizna več kot pokojninsko dobo brez dokupa. V obravnavanem primeru gre po njegovih besedah za kršitev 2. člena ustave, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Prav tako je kršen 155. člen ustave, po katerem zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj, je dejal. Postopek pred evropskim sodiščem bo znova zahteval nekaj časa, številni ljudje, ki so prizadeti, pa imajo težave že zdaj, je dejal. “Namesto v letu 2013 se bodo lahko upokojili šele leta 2020,” je ilustriral. Po njegovih besedah se čutijo “prikrajšane in ogoljufane”. Sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič je povedal, da bi bilo treba zaradi spremembe veljavnega pokojninskega zakona, ki bi bila po njihovi oceni potrebna, na mesečni ravni iz pokojninske blagajne odšteti približno milijon evrov. Ustavno sodišče je v četrtek sporočilo, da določbi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata pogoje pokojninske dobe brez dokupa, nista neustavni. V veljavi tako ostaja ureditev, po kateri se doba, pridobljena s prostovoljno

Scroll to top
Skip to content