Zakon, ki ga je DZ po vetu znova sprejel 20. septembra lani in je v veljavi od sredine lanskega oktobra, pogrebno dejavnost prepušča trgu, medtem ko pokopališka dejavnost še vedno ostaja v pristojnosti občin.

Po uveljavitvi zakona se je državni svet odločil vložiti zahtevo za presojo ustavnosti zakona, in sicer na pobudo Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Mestne občine Ljubljana, posameznih izvajalcev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ter nekaterih drugih organizacij, ko sta Zveza društev upokojencev in Zveza potrošnikov Slovenije.

Zakon po njihovem prepričanju prekomerno posega v pogrebno dejavnost kot izvirno pristojnost občine, v financiranje občin in v človekovo dostojanstvo.

Ustavno sodišče poudarja, da je stališče predlagatelja neutemeljeno glede posega zakona v pogrebno dejavnost kot izvirno pristojnost občine, saj da organiziranje pogrebne dejavnosti ne sodi v funkcionalno jedro lokalne samouprave.

Predlagatelj po navedbah ustavnega sodišča tudi ne more izkazati posega v finančno avtonomijo občine – občinam je bila z zakonom odvzeta pristojnost organiziranja storitev pogrebne dejavnosti in logično je, da so s tem izgubile tudi vir njihovega financiranja, saj teh storitev niso več dolžne organizirati in izvajati kot gospodarske javne službe.

Neutemeljen je po mnenju ustavnega sodišča tudi očitek predlagatelja o neupoštevanju pravice do pietete in javnega interesa. Kot poudarja, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da pri sprejemanju zakona ni imel v mislih pravice do pietete in javnega interesa za ohranjanje ustrezne civilizacijske ravni ravnanja z mrtvimi. Liberalizacija določenih storitev predhodno enotne lokalne gospodarske javne službe pa sama po sebi ne more biti razlog za neskladje s pravico do pietete iz ustave.

Ustavno sodišče je odločitev, da zakon o pogrebni dejavnosti ni v neskladju z ustavo, sprejelo na seji 23. aprila, z njo pa danes seznanilo tudi javnost.