Ustavno sodišče je odločilo, da trije odstavki 37. a člena zakona o obrambi niso v neskladju z ustavo. Gre za določbe, ki jih je državni zbor sprejel takoj po začetku drugega begunskega vala oktobra lani in vojski daje možnost nekaterih policijskih pooblastil. Ustavno pritožbo je vložil varuh človekovih pravic. Po njihovem mnenju so pooblastila v noveli zakona premalo jasno in določno zapisana, določbe novele pa so po njihovem mnenju v nasprotju z 2., 19., 32. in 35. členom ustave. Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da je s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm mogoče priti do jasne vsebine izpodbijanih določb zakona o obrambi, zato niso v neskladju z načelom jasnosti in določnosti iz drugega člena ustave. Po mnenju sodišče varuh ni mogel utemeljiti neskladja z 19., 32. in 35. členom ustave ter ostalimi pravnimi predpisi, na katere se je opiral. Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat. V odklonilnem ločenem mnenju je Sovdatova med drugim zapisala, da novela ne izpolnjuje pogoja jasnosti in določnosti pri ureditvi pooblastil, ki jih lahko vojska uporabi proti civilnim osebam, zaradi česar da je v neskladju z drugim členom ustave. "Namesto da bi odločba prikazane dvome odpravila, jih v najpomembnejših točkah te odločitve poglobi," je zapisala v ločenem mnenju, ki se mu je pridružila tudi sodnica Jadek Pensa. Na odločitev sodišča so se že odzvali v ZL, katere poslanci so na seji DZ glasovali proti noveli zakona o obrambi. Po njihovem mnenju je ustavnosodišče s to odločbo ponovno dokazalo, da se ob prav vsaki politično bolj izpostavljeni temi izogne argumentiranega vsebinskega odločanja. "Glede na pomembnost vprašanja, ki se vsekakor dotika vse bolj pogostih apetitov države po povečanju represije, bi bila argumentirana vsebinska odločitev nujno potrebna," so prepričani. Ob tem menijo, da ustavno sodišče s takšnimi odločitvami ne izpolnjuje svoje naloge varovanja ustavnosti in svoboščin, am