Na Japonskem bi strojevodja že zdavnaj storil harakiri, pri nas je zamujanje vlakov del folklore oziroma nacionalne identitete. Slovenci nismo nobeni vestni delavci, zato ker zamujamo. Vseskozi in vsepovsod. V torek bi moral IC (InterCity) na ljubljanski kolodvor prispeti - po uradnem voznem redu - ob 9.38. Potnike je odložil ob 10.04. Zatorej vedno raje vkalkulirajte te pol ure zamude, če greste na sestanek z vlakom. Zaradi kopičenja zamude je imel ta "hitri voz" še neplaniran postanek v velemestu Kresnice. Da je potniški vlak lahko neovirano pobral pet ženic, ki so v meglenem jutru pricapljale iz čakalnice. Drugače pa je na vlaku super. Lahko bereš časopis in pritiskaš telefon. Ali čitaš knjigo. In poslušaš, kaj se dogaja doma in po svetu. Sprevodnik in njegov kolega sta si privoščila kavico, prijateljica s psičkom v športni torbi, ki je vmes vstopila, pa jo je vljudno odklonila. Iz pogovora železničarskih fantov sem izvedel, da se od Londona do Teherana le čez Jesenice pelješ po enotirni železnici. Kot študent sem se v smrdljivi gomoljki, v delu za kadilce, cijazil vsak vikend dvakrat. In si stokrat umival roke, pa je še ostajalo črno za nohti. Kolodvorska ljubljanska bifeja se nista kaj dosti spremenila, obratujeta s polno paro. Stacion in Tir bar še lep čas ne bosta propadla. Ne razumem pa prav njihovega popusta, da je "kava za železničarje in študente po 1,00 evra". Taksisti zraven se trgajo za stranke, premlevajo o Uberjevih taksijih in o tem, da ga je Putin že poklical. Koga, nisem ujel, predvidevam, da Trumpa. Tudi železniška prodajalna s pecivom in kruhom je obstala v nekem davnem času. A imate vegi sendvič, vprašam prodajalko. Ne, samo take z navadno šunko, puranjo šunko in s pršutom. No, temu tankemu koščku mesa, ukleščenega med majonezo, bi težko rekel pršut. Vlak ima neskončen privilegij, da avtomobilom jemlje prednost. Ko šoferji v koloni čakajo na dvig zapornice, šele spoznaš, da se tudi počasi daleč pride. Še cena povratne vozovnice: nekaj manj kot