Glede na dosedanje izjave senatorjev je sicer bolj verjetno, da bodo zakon zavrgli, saj mu domnevno nasprotuje kar 38 od 72 senatorjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ena od možnosti je tudi, da bo senat dopolnil zakon, ki se bi nato vrnil v razpravo in glasovanje v spodnji dom. Med drugim razmišljajo o dekriminalizaciji splava.
Razprava o legalizaciji pravice do splava je razdelila argentinsko družbo. Čeprav je bila Argentina prva latinskoameriška država, ki je leta 2010 uzakonila poroke istospolnih partnerjev, ostaja pod močnim vplivom katoliške cerkve in rojaka papeža Frančiška, ki je bil prej nadškof Buenos Airesa.
Frančišek je med drugim dejal, da je namerna prekinitev nosečnosti ostudna ter jo primerjal z nacizmom, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Argentinski predsednik Mauricio Macri pa je danes pozval senat k demokratični razpravi, ne glede na rezultat, čeprav sam zagovarja “življenje”.
Zakon legalizira umetno prekinitev nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti ter po tem obdobju v primerih poškodb fetusa, zaradi katerih otrok ne bi mogel preživeti zunaj maternice. Tako kot v večini latinskoameriških držav je tudi v Argentini splav prepovedan. Dovoljen je le v primeru posilstva ali ko sta ogrožena življenje ali zdravje matere.
Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo več kot 17 odstotkov od zabeleženih 245 smrti nosečnic v letu 2016 v Argentini posledica splava. Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da vsako leto v državi izvedejo 500.000 neregistriranih splavov.
V Latinski Ameriki je splav dovoljen v Urugvaju, na Kubi in v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico. V skoraj vseh državah je dovoljen v primeru posilstva ali ogroženosti življenja matere. Popolnoma pa je prepovedan v srednjeameriških državah Salvador, Honduras in Nikaragva.
Na svetu je sicer okoli 20 držav, kjer je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana, med njimi je tudi Malta kot edina članica EU, še navaja AFP.
