V arktični regiji so povprečne temperature od sredine 19. stoletja narasle za več kot dve stopinji Celzija, kar je dvakrat več od globalnega povprečja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav so bile temperature na zahodu Sibirije pod dolgoletnim povprečjem, so bile te v celotni Sibiriji, ki je večja od ZDA in Mehike skupaj, za kar pet stopinj Celzija višje od običajnih junijskih, kažejo satelitski podatki C3S. Dosedanja rekorda so namerili junija lani in predlani, a ju letošnje junijsko povprečje prekaša za več kot stopinjo.

Najbolj vroče je bilo sicer na vzhodu Sibirije, kjer so za Arktiko rekordno t. i. srednjo urno temperaturo, 37 stopinj Celzija, izmerili 21. junija v bližini Verhojanska. Živo srebro v eni od tamkajšnjih vremenskih postaj je na ta dan poskočilo celo na 38 stopinj Celzija.

Urni rekord – povprečna temperatura v 60 minutah – za eno do dve stopinji presega dosedanja rekorda, izmerjena v Arktiki v letih 1969 in 1973, poroča AFP.

Kot so še opozorili v C3S, je izredna vročina, ki traja že od januarja, skupaj z nizko vlažnostjo tal prispevala k ponovnemu zagonu gozdnih požarov, ki so to regijo opustošili lani poleti. Lansko poletje je bilo z vidika požarov najhujše za arktični krog doslej, pri Copernicusu pa se bojijo, da gredo razmere letos v isto smer.

Tako število kot jakost požarov v Sibiriji in delih Aljaske se od sredine junija povečujeta, posledica tega pa so najvišje mesečne emisije ogljikovega dioksida, 59 milijonov ton, odkar so jih leta 2003 začeli beležiti. Gre za t. i. zombi požare, ki so tleli preko zime in bi se lahko zdaj znova razširili, pojasnjuje AFP.

Globalno je bil medtem letošnji junij za več kot pol stopinje Celzija toplejši od junijskega povprečja v obdobju 1981-2010 ter primerljiv z lanskim junijem, ki je bil najbolj vroč doslej, še poroča AFP.