Raziskovalci so v sporočilu ob raziskavi, ki so jo doslej objavili kot predhodno poročilo (preprint), še zapisali, da bi morali z nadaljnjimi preiskavami najti odgovore na zgoraj omenjeni vprašanji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. So pa znanstveniki ugotovili, da je bila vsebnost beljakovin na odmerek cepiva bistveno večja od teoretično pričakovane količine.

Iz krogov britansko-švedske farmacevtske družbe so v odzivu sporočili, da so klinične izkušnje pokazale, da so beljakovine, ki ostanejo v cepivu, na varni in v nekaterih primerih nižji ravni kot v drugih podobno izdelanih cepivih. Dodali so, da 100-odstotne čistosti ni mogoče doseči ter da podjetje deluje v skladu z najvišjimi možnimi standardi.

V raziskavi so našli tako človeške kot virusne beljakovine, zlasti tako imenovane beljakovine toplotnega šoka. V treh raziskanih serijah je bilo skupno najdenih več kot 1000 beljakovin. Večina od njih verjetno ne bo imela negativnih učinkov na cepljene ljudi, je ob tem dejal vodja raziskave Stefan Kochanek.

“Vendar so izvencelične beljakovine toplotnega šoka znane po tem, da lahko modulirajo prirojene in pridobljene imunske odzive ter okrepijo obstoječe vnetne reakcije. Povezujejo jih tudi z avtoimunskimi reakcijami,” je še dejal Kochanek. Dodal je, da prisotnost beljakovin kaže na neustrezne postopke nadzora kakovosti. S spremembami proizvodnega postopka ter nadzorom kakovosti pa je mogoče mogoče povečati varnost ter učinkovitost cepiva, je še povedal.

Virolog Alexander Kekule je raziskavo iz Ulma označil kot zelo dobro delo. Ob tem je poudaril, da nečistoče nima za neposredno škodljive za zdravje.

“To, da obstajajo nečistoče, še ne pomeni, da je to nekaj škodljivega,” je minuli teden v svojem podcastu o novem koronavirusu dejal profesor na nemški univerzi Halle-Wittenberg Kekule. “Po drugi strani pa gre za več kot 1000 komponent, več kot 1000 različnih beljakovin, ki so jih našli. Torej, če na podatke gledate kot biokemik, morate že reči, da je to precej zastrašujoče.”

Ob tem je Kekule še dejal, da je neprijetno, da Evropska agencija za zdravila (Ema) tega ni odkrila, ko je odločala o odobritvi cepiva. Po njegovem mnenju cepivo ne bi bilo odobreno, če bi bile nečistoče znane. “Ema ima zdaj težavo,” je še dejal in izrazil mnenje, da zelo redkih primerov možganske tromboze, ki so se pojavili po cepljenju z Astrazeneco, ni mogoče povezati z nečistočami.