Krivdo za hitro širjenje požarov gre pripisati predvsem suši in silovitemu vetru. Ognjeni zublji so se zaradi tega že razširili po obsežnih območjih zveznih držav Queensland in Novi Južni Wales.
Požari so doslej poškodovali ali uničili več deset poslopij, več tisoč ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Med drugim je v petek ogenj zajel mestece Tenterfield in tam uničil okoli 25 poslopij. Župan Pete Petty je stanje opisal kot apokaliptično, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Avstraliji so požari v naravi zaradi tamkajšnjega vročega in suhega podnebja reden pojav, a znanstveniki opozarjajo, da so zaradi podnebnih sprememb razmere vse bolj zaskrbljujoče.
Požari se običajno v septembru začno pojavljati na skrajnem severu Queenslanda, nato pa se počasi širijo proti vzhodu in okoli božiča dosežejo Novi Južni Wales, zvezno državo Viktorija in otoka Tasmanija pa januarja ali februarja.
A tokrat so ognjeni zublji že dosegli južni del Queenslanda in Novi Južni Wales. Na območju, ki so ga maja v 99 odstotkih razglasili za sušnega, gori okoli 70 požarov.
V pristojni službi v Queenslandu so priznali, da jih je zgodnja sezona požarov ujela nepripravljene. Gasilci bi običajno v tem času izvajali priprave, a tokrat so že morali v akcijo. Kot je povedal komisar Brad Commens, v zadnjih 30 letih ni bil priča tako zgodnjemu pojavu požarov. Če ne bo dežja, jih čaka dolg boj, je dodal.
Suša pa v Avstraliji ni le krivec za hitro širjenje požarov, temveč tudi za množični pogin rib. Lani je zaradi suše v reki Darling v Novem Južnem Walesu poginilo do milijon rib, zato so se tamkajšnje oblasti letos odločile za reševalno operacijo.
Ribe, ki so zaradi dolgotrajne suše ostale ujete v izoliranih, sušečih se bazenih reke Darling, so začeli reševati danes, preseliti jih nameravajo v bolj zdrave dele reke ali ribogojnice.
Minister za kmetijstvo v Novem Južnem Walesu Adam Marshall je posvaril, da bi jim brez drastičnega ukrepanja lahko grozil “ribji Armagedon”.
Reka Darling je del rečnega sistema Murray-Darling, ki je ključno za pridelavo hrane v Avstraliji. Celoten rečni sistem je dolg več tisoč kilometrov in teče skozi več avstralskih zveznih držav.
Znanstveniki so lanski pogin rib pripisali nizki gladini vode in ravni kisika v njej, krivec pa bi lahko bile tudi strupene alge.
