Tudi po spremenjeni zakonodaji sicer kot zakonska norma ostajata osemurni delovnik oz. 40-urni teden. Delovne ure nad to normo se tako še naprej štejejo kot dodatne ure, ki se bodisi izplačajo kot nadure s 50-odstotnim dodatkom ali izkoristijo kot presežne ure.

Nova zakonodaja po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA medtem dviga zgornjo mejo dovoljenega delovnega časa. Do zdaj je v severni slovenski sosedi veljalo, da tudi z dodatnimi urami zaposleni ne smejo opraviti več kot 10 ur dela na dan oz. 50 ur na teden. Po novem je ta meja pri 12 urah na dan oz. 60 urah na teden.

Skladno z evropsko direktivo pa še vedno velja, da v 17-tedenskem obdobju tedenski delovni čas v povprečju ne sme presegati 48 ur, kar pomeni, da mora delodajalec po morebitnem 60-urnem tednu odobriti proste dneve ali krajši delovnik.

Tudi po dosedanji zakonodaji so sicer lahko zaposleni delali več kot 10 ur, a je bilo zato treba delodajalcu navesti prepričljive ekonomske razloge, potrebno je bilo soglasje sveta delavcev oz. pisno soglasje delavca, prav tako pa je moral za tako podaljšanje delovnika zeleno luč prižgati tudi zdravnik medicine dela. V tem primeru je lahko delovnik dosegel 12 ur, vendar pa le 24 tednov na leto, pri čemer je bilo treba imeti v primeru tovrstnih daljših obdobij z 12-urnim delovnikom po osmih tednih 14 dni prosto.

Po novem bo veljalo, da bo lahko zaposleni brez navedbe razlogov zavrnil delovnik, ki presega 10 ur na dan oz. 50 ur na teden. Zaradi tega ga delodajalec ne bo smel obravnavati slabše od ostalih zaposlenih. Če bo nekdo, ki bi daljši delovnik zavrnil, ob zaposlitev, bo lahko v roku dveh tednov vložil pritožbo na delovno in socialno sodišče.

A zanka je po poročanju APA v tem, da je avstrijska delovna zakonodaja pri odpuščanjih precej prožna, tako da bi teoretično delodajalec, ko bi se tovrstne zavrnitve dodatnega dela ponavljale, lahko brez specifičnih razlogov prekinil delovno razmerje z zaposlenim.

Glede dela ob nedeljah bo po novem veljalo, da bodo v primeru povečane potrebe na zaposlenega dovoljene štiri delovne nedelje na leto, a za to bo potrebno soglasje delavca oz. sveta delavcev. Mogoče bo tudi delo ob treh zaporednih nedeljah.

V turizmu, ki je za Avstrijo zelo pomembna panoga, se čas počitka v primeru deljenega delovnega časa skrajšuje z 11 na osem ur, zakonodaja pa povečuje še obseg nekaterih drugih zakonskih izjem.

Opozicijski socialdemokrati (SPÖ) so že ocenili, da se bo desnosredinska vladajoča koalicija ljudske stranke (ÖVP) in svobodnjakov (FPÖ) v zgodovino zapisala kot tista, ki je izdala delavce. Prepričani so namreč, da bodo delojemalci kljub prostovoljnosti daljšega delovnika pod velikim pritiskom. Ministrica za delo Margarete Schramböck (ÖVP) je medtem poudarila, da gre za prilagoditev spremembam v gospodarstvu.

Vladajoča koalicija je zakonske spremembe, ki naj bi začele veljati s 1. septembrom, sprejela kljub množičnim protestom minulo soboto, ko se je na ulicah Dunaja zbralo okoli 80.000 ljudi.