Neodvisna kandidatka Irmgard Griss je dobila 18,5 odstotka glasov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Uradni končni izidi bodo znani šele v danes zvečer, ko bodo prešteli še glasove, prejete po pošti, vendar se izid ne more več spremeniti.
Kandidata obeh vladnih strank sta doživela hud poraz. Socialdemokrat Rudolf Hundstorfer in kandidat Ljudske stranke (ÖVP) Andreas Khol sta dobila po 11,18 odstotka glasov, pri čemer je slednji dobil 135 glasov več. Šesti kandidat, 83-letni gradbeni mogotec in ljubljenec tabloidov Richard Lugner pa je dobil le 2,4 odstotka glasov.
Volilna udeležba je bila višja kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2010
Na volišča je prišlo nekaj manj kot 60 odstotkov volivcev, pred šestimi leti pa 53,6 odstotka. Hofer je v odzivu izrazil hvaležnost volivcem za zaupanje in pripomnil, da ni pričakoval tako visoke podpore. V FPÖ so z navdušenjem sprejeli rezultate. Šef stranke Heinz-Christian Strache je dejal, da so danes pisali zgodovino in da prihaja novo politično obdobje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hofer slavil tudi v drugem krogu.
Tudi več avstrijskih političnih analitikov je za agencijo APA menilo, da ima 45-letni letalski inženir Hofer v drugem krogu več možnosti za zmago kot 72-letni nekdanji univerzitetni profesor Van der Bellen.
Gre sicer za največji uspeh FPÖ na katerih od zveznih volitev, saj doslej stranka na njih nikoli ni osvojila več kot 30 odstotkov glasov.
Po oceni opazovalcev je k tako visokemu rezultatu svobodnjakov prispevala begunska kriza. Socialdemokratski kancler Werner Faymann je lani podprl in sledil beguncem naklonjeni politiki nemške kanclerke Angele Merkel, posledično pa je v Avstriji za azil zaprosilo 90.000 ljudi. S tem se Avstrija glede na število prebivalcev uvršča med države, ki so sprejele največ prišlekov.
Državljani politike odprtih rok očitno niso sprejeli z naklonjenostjo – to se je odrazilo v podpori proti migrantom in proti EU uperjeni FPÖ, ki ji ankete že dalj časa napovedujejo, da bi na parlamentarnih volitvah – te so predvidene leta 2018 – prejela okoli 30 odstotkov glasov, več od SPÖ in ÖVP.
V prizadevanjih, da vendarle prekosi svobodnjake, je zato vlada na Dunaju v zadnjih mesecih sprejela niz ukrepov, ki naj bi ugajali javnosti – od zaostrovanja azilne zakonodaje do krepitve nadzora in postavljanja ograj na mejah. A državljanov tudi ti vladni ukrepi očitno niso prepričali.
Hofer je pred volitvami napovedal, da bo kot predsednik uporabil predsedniška pooblastila in odstavil vlado, če bo ta, tako kot lani, dovolila, da tisoči beguncev prečkajo Avstrijo na poti v Nemčijo.
Van der Bellen pa je po drugi strani dejal, da kot predsednik ne bi podelil kanclerskega mandata vodji svobodnjakov Stracheju. Predsednik ima v Avstriji sicer predvsem protokolarno vlogo, med njegove naloge pa spada podelitev mandata kanclerju, poleg tega je vrhovni poveljnik vojske.
Kandidatu svobodnjakov sta že čestitala vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in nizozemski desničar Geert Wilders.
V SPÖ in ÖVP so izrazili razočaranje nad rezultati. Glavni tajnik socialdemokratov Gerhard Schmid je v prvem odzivu dejal, da gre za “zelo boleč poraz” in da bo stranka kot celota prevzela odgovornost zanj.
Vodja poslanske skupine ÖVP v zveznem parlamentu Reinhold Lopatka je prav tako izrazil razočaranje nad izidom in poudaril, da Khol v tej kampanji ni nikoli dobil poštene priložnosti. Generalni sekretar stranke Peter McDonald pa je poudaril, da je treba izide spoštovati, saj so se volivci odločili.
Van der Bellen je sicer Hoferja premagal na Dunaju, v Gradcu in drugih večjih mestih, medtem ko je svobodnjak slavil na podeželju in v manjših krajih. Največjo podporo, kar 42 odstotkov glasov, je Hofer dobil na Gradiščanskem, medtem ko ga je na Dunaju volilo manj kot 30 odstotkov volivcev. Prek 40 odstotkov glasov je svobodnjak dobil tudi na Koroškem in Štajerskem.
Prvič po letu 1945 sta na predsedniških volitvah istočasno poraz doživeli tako ÖVP kot SPÖ, saj je od druge svetovne vojne predsednik vedno prihajal iz ene od teh dveh strank.
