Naključni testi so po besedah ministra pomembni, da bi obstoječe podatke o okužbah lahko videli v pravi luči. Trenutno so namreč znani le podatki o potrjenih okužbah, ne pa tudi o razširjenosti virusa.

V nasprotju s sedanjo prakso, ko testirajo le osebe s simptomi oz. tiste, ki so bile na območjih z velikim tveganjem za okužbo, dajo naključna testiranja natančnejšo sliko glede razširjenosti okužbe, morda tudi višje število okuženih, je pojasnil Fassmann.

“Smo prva država v celinski Evropi, ki bo to naredila,” je poudaril minister in dodal, da se je za naključna testiranja pred tem v Evropi odločila le Islandija.

Naključna testiranja bodo po njegovih besedah ponavljali v rednih intervalih, da bodo lahko zaznali tudi spremembe. Kot je ocenil, bi bil en teden verjetno prekratko obdobje za ponovitev testiranj, primernejša bi bila dvotedenski ali tritedenski interval.

Širša slika okuženosti je pomembna iz več razlogov, je dejal minister. Ker lahko druge okužijo tudi tisti, ki nimajo simptomov okužbe ali so ti zelo blagi, bi morebitno veliko število okuženih, ki bi ga ugotovili s tovrstnimi testiranji, pokazalo, da se virus širi hitreje, kot so domnevali. Po drugi strani bi se z višjim številom okuženih znižala stopnja umrljivosti in delež tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, je še dejal.