Avstrijski predsednik je doslej vedno prihajal bodisi iz vrst socialdemokratov (SPÖ) bodisi iz ljudske stranke (ÖVP) – strank, ki vse od druge svetovne vojne obvladujeta avstrijski politični prostor in trenutno skupaj vladata.
Izid tokratnih za Avstrijo očitno nesrečnih 13. neposrednih volitev predsednika države pa bo to glede na kandidata, ki se bosta pomerila v nedeljo, zagotovo spremenil.
V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je zmagal Van der Bellen, a je bil rezultat izredno tesen in zmagovalca so odločile šele glasovnice, ki so prispele po pošti. Van der Bellnova prednost pred Hoferjem je bila na koncu manj kot 31.000 glasov.
Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, drugi krog razveljavilo. Avstrijski parlament je julija kot datum ponovljenih volitev potrdil 2. oktober.
A nato se je zapletlo z ovojnicami za glasovanje po pošti. Tiskarna, ki je tiskala volilni material, namreč ni zagotovila kakovostnega lepila za ovojnice, zato so ponovljeni drugi krog preložili na 4. december. Volitve so se tako, upoštevaje prvi krog 24. aprila, raztegnile na slabih osem mesecev, sama kampanja pa na skoraj leto dni.
Ali se bo v nedeljo za šest let v palačo Hofburg uspelo zavihteti 72-letnemu profesorju ekonomije in veteranu zelene politike ali 45-letnemu letalskemu tehniku in tretjemu podpredsedniku nationalrata, je povsem nejasno.
V javnomnenjskih raziskavah sta izenačena, v nedeljo pa bo ključna volilna udeležba, je za STA ocenil novinar avstrijske tiskovne agencije APA in politolog Štefan Vospernik.
“Če bo približno enaka ali ne mnogo nižja kot maja, bi se lahko izšlo v prid Van der Bellna, če bo nižja, mislim, da bo zmagal Hofer,” je ocenil Vospernik. “Če pa bi moral staviti denar na enega izmed teh dveh kandidatov, bi gotovo stavil na Hoferja,” je dodal.
Kot je pojasnil, je bil maja skupaj s številnimi podporniki Van der Bellna pozitivno presenečen nad njegovo zmago, “a tokrat je vzdušje še bolj pesimistično kot tedaj in mnogi ne verjamejo, da mu bo uspelo še enkrat”.
Hoferju gre na roko čas – dlje ko traja volilna saga, boljše možnosti ima. Poleg tega je Van der Bellen po oceni večine analitikov maja zmagal samo zato, ker je dobil zagon z imenovanjem novega socialdemokratskega kanclerja Christiana Kerna na čelo vlade.
A medtem je prišlo do pomembne spremembe – prejšnji teden sta se v zelo prijateljskem vzdušju v radijskem pogovoru soočila še vedno zelo priljubljeni kancler in vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache, kar so nekateri komentirali kot Kernov nož v hrbet Van der Bellnu, je povedal Vospernik.
Kampanja pred ponovljenim drugim krogom volitev je bila po besedah Vospernika zelo umazana – ne s strani samih volilnih štabov, temveč predvsem s strani podpornikov enega in drugega kandidata, ki so protikandidata na spletnih družbenih omrežjih napadali na zelo žaljiv način, širili predsodke in deloma tudi laži.
Tako je bil na primer Hofer večkrat deležen očitkov, da je invalid, očitali so mu tudi nacizem, pri Van der Bellnu pa so igrali na karto njegove starosti, pozabljivosti ali šibkosti. Kot je izpostavil Vospernik, so bili v Avstriji tokrat prvič priča fenomenu, da so socialna omrežja postala gonilo volilne kampanje.
Na volišča je v nedeljo pozvanih slabih 6,4 milijona Avstrijcev oziroma za 0,18 odstotka več kot v prvem in prvotnem drugem krogu volitev. Notranje ministrstvo je aktualiziralo volilne imenike in vanje vpisalo novih 11.508 mladih volivcev, ki so v vmesnem obdobju dopolnili 16 let in s tem dobili volilno pravico.
Poleg tega je pred ponovljenimi volitvami močno poraslo število v tujini živečih Avstrijcev, ki so se registrirali za glasovanje, in sicer s slabih 43.000 na dobrih 56.500, kažejo podatki avstrijskega notranjega ministrstva. Prav zaradi zapletov v zadnjih mesecih bodo tokrat glasovanje spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
In kot zanimivost: Če bo zmagal Hofer, bo Avstrija dobila doslej najmlajšega predsednika in tretjega, ki ni končal študija. V primeru zmage Van der Bellna pa bi Avstrijci na čelo države postavili drugega najstarejšega predsednika v času prve prisege. Ta je predvidena 26. januarja, ko bo Van der Bellen že dopolnil 73 let. Doslej najstarejši predsednik ob prvi prisegi je bil z 78 leti Theodor Körner, navaja APA.
