Državna volilna komisija je danes objavila prve delne izide volitev v spodnji dom parlamenta BiH po preštetih glasovih na 60 odstotkih volišč.
Kot kažejo podatki, je v bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH najmočnejša največja bošnjaška stranka, Stranka demokratske akcije (SDA), katere kandidat Šefik Džaferović je bil izvoljen za bošnjaškega člana predsedstva BiH. Vodja stranke Bakir Izetbegović se po dveh mandatih zanj ni mogel več potegovati.
SDA je dobila 25-odstotno podporo, sledi koalicija okoli največje hrvaške stranke HDZ BiH z nekaj manj kot 19 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je večetnična SDP BiH, ki je dobila 14 odstotkov glasov, Demokratska fronta (DF) novoizvoljenega hrvaškega člana predsedstva BiH Željka Komšića pa je prejela nekaj manj kot devet odstotkov glasov.
Zveza za boljšo prihodnost (SBB) medijskega tajkuna Fahrudina Radončića si je prav tako zagotovila vstop v državni parlament, a doživela občuten padec podpore in pristala na petem mestu z okoli šest odstotkov glasov.
Skoraj enak izid je bil tudi pri volitvah spodnjega doma parlamenta Federacije BiH.
V Republiki srbski se je tekma med Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika in opozicijsko koalicijo z imenom Zveza za zmago okoli Srbske demokratske stranke (SDS) končala s prepričljivo zmago dosedanjega predsednika srbske entitete Dodika, ki je bil izvoljen za srbskega člana predsedstva BiH.
Njegova najtesnejša sodelavka, premierka entitete Željka Cvijanović bo verjetno izvoljena za predsednico Republike srbske. Po dosedanjih podatkih vodi s 47,67 odstotka glasov pred tekmecem Vukoto Govedarico, predsednikom opozicijske SDS, ki je dobil podporo 42,63 odstotka volivcev. Oba sta imela v odnosu do tekmecev prednost okoli 30.000 glasov.
A tudi na volitvah za parlament BiH je SNSD najmočnejša s podporo nekaj manj kot 40 odstotkov volivcev. SDS je dobil 25 odstotkov glasov, njen koalicijski partner, Stranka demokratičnega napredka (PDP), pa okoli 12 odstotkov.
Kot navaja Hina, lahko Dodik računa tudi na okoli 15 odstotkov glasov dveh manjših strank iz Republike srbske, ki sta bili doslej v koaliciji z njegovo stranko, tako da bo v spodnjem domu parlamenta BiH na njegovi strani tudi večina poslancev iz srbske entitete. To pomeni, da bo SNSD postala tudi del oblasti na državni ravni.
V parlamentu Republike srbske je SNSD dobil podporo okoli 32 odstotkov volivcev, SDS okoli 20 odstotkov. Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP), ki sta v koaliciji s SNSD, pa sta dobili 14 oziroma osem odstotkov glasov. V parlamentu entitete bo imela poslance tudi PDP, ki je dobila deset odstotkov glasov.
Rezultati tako kažejo, da Dodik ne bi smel imeti težav pri ohranitvi dosedanje oblasti v Republiki srbski, navaja Hina.
Na državni ravni pa je ob zapletenem ustroju države že tako običajno, da prihaja do oblikovanja koalicij.
V Federaciji BiH, kjer je oblasti mogoče vzpostaviti samo na podlagi proporcionalne zastopanosti Bošnjakov in Hrvatov v telesih zakonodajnih in izvršnih oblasti, je ključ oblasti v rokah glavne bošnjaške stranke SDA.
Njen predsednik Bakir Izetbegović je k povezovanju že pozval največjo hrvaško stranko HDZ BiH, čeprav je njen kandidat za hrvaškega člana predsedstva BiH Dragan Čović v nedeljo doživel poraz. Zmagal je kandidat Demokratske fronte Željko Komšić, ki je bil izvoljen za člana predsedstva že v letih 2006 in 2010.
Izetbegović je dejal, da bi SDA najraje oblikovala koalicijo s “probosanskimi strankami, ki ne bodo zavirale procesov in reform”.
Čović je po volitvah že dejal, da se mora stranka še odločiti o nadaljnjih korakih in da jo bo pri tem vodila predvsem skrb za zaščito interesov hrvaškega naroda. Kot navaja Hina, je iz tega moč razumeti, da razmišljajo o tem, da bodo še naprej del izvršnih in zakonodajnih oblasti v državi.
