V prvi polovici leta so v Bohinju našteli 142.000 nočitev, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število domačih gostov se je povečalo za pet, tujih pa za 13 odstotkov. Hoteli so beležili 12-, zasebne sobe 18-, planinske koče pa 21-odstotno povečanje števila nočitev.

Julij je bil podoben lanskemu, kar pomeni od 90.000 do 95.000 nočitev, avgusta pa naj bi bil obisk še večji, saj se število nočitev običajno giblje okoli 120.000. V zgolj dveh mesecih tako v Bohinju naštejejo 220.000 nočitev, kar v primerjavi s 420.000 nočitvami v celem letu kaže na izjemen pritisk v poletnem času, ko je veliko tudi dnevnih obiskovalcev.

“V takšni gneči je velik izziv gostom zagotoviti kakovost, ki jim jo obljubljamo. Promocija doživljanja okolja s trajnostno mobilnostjo pa je usmerjena prav v ta cilj,” je za STA dejal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in spomnil, da že pet let intenzivno delajo na ukrepih za zmanjšanje pritiska motornega prometa na jezersko skledo.

“Povezujemo se s ponudniki javnih prevoznih sredstev in kreiramo produkte, ki so povezani z njihovo uporabo,” je spomnil Langus in izpostavil ski vlak in kartico Gost Bohinja, ki so jo letos prvič poimenovali tudi kartica mobilnosti ter vanjo vključili več ugodnosti pri javnem prevozu.

“Kartica se prodaja zelo dobro, saj stacionarnim gostom ponuja res veliko,” je ocenil Langus. Prevozov s kartico je bilo v maju, juniju in juliju 2800, kar je še enkrat več kot v enakem obdobju lani. Močno se je povečala tudi uporaba hop-on hop-off avtobusa, za katerega so že julija prodali 400 vozovnic, lani pa v celotnem poletju 450.

O dobrih rezultatih aktivnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti po Langusovem mnenju priča tudi dejstvo, da letošnje poletje ob jezeru še ni bilo prometnega kolapsa, četudi so trije ali štirje vikendi vsako poletje takšni, da se Bohinj zašibi od velikega števila obiskovalcev.

“Parkirnih mest praviloma sicer ne zmanjka, le primerno je treba razporediti vse, ki v Bohinj pridejo z avtomobili ter čim več ljudi prepričati, da bo doživetje veliko lepše, če se na pot podajo z javnim prevoznim sredstvom,” je poudaril Langus. Sicer se, da je mogoče pritisk motornega prometa zmanjšati le tako, da se z uporabo alternativnih prevoznih sredstev omogoči enako dobro ali še boljše doživetje.

Občina je uredila infrastrukturo, povečuje se tudi frekvenca avtobusnih prevozov, včasih pa so vendarle potrebni tudi manj priljubljeni ukrepi, da ljudje spremenijo svoje navade. “Tako stacionarnim kot dnevnim obiskovalcem želimo omogočiti čim boljše doživetje, pri čemer pa se mora človek morda čemu odpovedati in razmisliti o prihodu v Bohinj drugače kot z avtom,” je dejal Langus.

Kot meni, se bodo ljudje sčasoma tega začeli zavedati. Trajnostno mobilnost podpira tudi EU. Tako s pomočjo evropskega finančnega mehanizma v Bohinju izvajajo projekt Parkiraj in doživi naravo. V njegovem okviru bodo uvedli sistem inteligentnega transporta, ki bo podajal informacije o zasedenosti parkirišč, javnem prevozu in programih za doživljanje naravnih vrednot.