Srečanje predsednikov vlad Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Črne gore, Estonije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije in Kitajske bo v takšnem formatu potekalo šestič.
Zamisel o iniciativi 16+1 je nastala leta 2011 na gospodarsko-trgovinskem forumu, ki so ga srednje in vzhodnoevropske države organizirale v Budimpešti. Že leto pozneje je prvi vrh iniciative gostila Varšava.
Na tokratnem vrhu, ki ga gosti madžarska prestolnica, bo poudarek na nadaljnjem sodelovanju na področjih gospodarstva, kmetijstva, znanosti, infrastrukture, komunikacij in kulture. Cerarja bosta na obisku spremljala podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Slovenija je v iniciativi 16+1 prevzela koordinatorstvo na področju upravljanja z gozdovi, zato bo na vrhu predstavila aktivnosti te koordinacije in zaključke z 12. foruma kmetijsko-trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope, ki je avgusta letos potekal v Sloveniji.
Pristojni ministri držav iniciative so avgusta na Brdu pri Kranju med drugim soglasno sprejeli izjavo, ki govori o poglabljanju stikov, pomenu prehranske varnosti, pomenu lokalnih in globalnih prehranskih verig ter tudi o zaščiti kmeta, standardih in varnosti hrane.
Kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, se bo Židan ob robu vrha udeležil tudi podpisa inšpekcijskega, karantenskega in sanitarnega protokola med Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter administracijo za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno Kitajske o čebeljih proizvodih, namenjenih izvozu medu in drugih čebeljih proizvodov iz Slovenije na Kitajsko.
Protokol po pojasnilih ministrstva sodi v kontekst sodelovanja na področju kmetijstva in živilstva s Kitajsko in dodatno odpira možnosti za dostop proizvodov živalskega izvora na kitajski trg tudi za čebelje proizvode.
Na vrhu 16+1 bodo sicer sprejeli smernice iz Budimpešte za sodelovanje med državami, ki bodo identificirale skupne poglede na sodelovanje na prioritetnih področjih. Vzporedno z vrhom predsednikov vlad bo v ponedeljek potekal tudi gospodarski forum.
V Cerarjevem kabinetu so pojasnili, da bodo na dogodku podpisali tudi memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Kitajsko v okviru pobude za gospodarski pas svilne poti in pomorsko svilno pot 21. stoletja. Predvideni so tudi podpisi pogodb o sodelovanju nekaterih slovenskih in kitajskih gospodarskih družb ter kitajskih oblasti.
Cerar bo izpostavil možnosti za sodelovanje slovenskih športnih strokovnjakov pri izgradnji nordijskega centra za potrebe zimskih olimpijskih iger, ki jih bo leta 2022 gostil Peking, in izobraževanju kitajskih strokovnjakov na področju smučarskih skokov.
Kitajski premier Li Keqiang, ki se bo tokratnega vrha udeležil v sklopu uradnega obiska na Madžarskem, ki bo potekal od 26. in 29. novembra, je pred dogodkom izpostavil, da ima sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope za Kitajsko velik pomen.
Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko se sicer v zadnjih letih povečuje, lani je prvič presegla milijardo evrov, pri čemer je Slovenija na Kitajsko izvozila za 270,6 milijona evrov blaga, iz Kitajske pa ga je uvozila za 763,4 milijona evrov. V sedmih mesecih letošnjega leta je blagovna menjava dosegla 697,5 milijona evrov. Slovenija je izvozila za 188,7 milijona evrov blaga, uvozila pa ga je za 508,8 milijona evrov.
Ob robu vrha v Budimpešti bo potekala tudi vrsta bilateralnih srečanj. V torek se bo s kitajskim kolegom sestal Cerar, največ pozornosti pa bosta namenila pregledu dosedanjega gospodarskega sodelovanje obeh držav ter priložnostih za naprej. Židan se bo ob robu vrha medtem srečal z madžarskim ministrom za razvoj podeželja Sandorjem Fazekasom.
Vrh 16+1 so poleg Varšave doslej gostili Bukarešta, Beograd, kitajski Suzhou, lani pa so se predsedniki vlad zbrali v Rigi.
