Dvorana je bila navdušena, zgodba in film sta ponovno zaživela, po tehnični plati pa je Dolina miru zdaj dovršena, je povedal režiserjev sin, ki je šel po očetovih stopnjah. Za obnovo črno-belih kadrov je poskrbel Slovenski filmski center (SFC).

Vsebina filma, ki govori o dveh vojnih sirotah, ki sta med bombardiranjem mesta izgubila starše in iščeta dolino miru, ob tem pa naletita na sestreljenega ameriškega vojaka Jima, bo po Štigličevi oceni vedno aktualna: “Ideja je miroljubnost in mislim, da je Dolina miru izpolnila namen, zaradi katerega je bila narejena.”

Ob projekciji se je Štiglic spomnil tudi snemanja. Pri desetih letih, ko je v njem nastopil v vlogi dečka Marka, se je “s filmom in celotno zgodovinsko situacijo bolj spoznaval”, zdaj ga gleda z drugačnimi, bolj zrelimi očmi. Tako ga je, kot je še povedal, po 60 letih doživela tudi njegova takratna soigralka Evelyne Wohlfeiler, ki je odigrala vlogo Lotti.

Dolina miru je v Cannesu za zlato palmo tekmovala leta 1957. France Štiglic je bil tedaj nominiran za zlato palmo za režijo, glavni igralec John Kitzmiller, ki je v filmu upodobil ameriškega narednika, pa je kot prvi temnopolti igralec na tem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.

Štiglic in Wohlfeilerjeva sta ob tej priložnosti v Cannes odpotovala prvič, saj ju na prvo projekcijo niso vzeli s seboj. Wohlfeilerjeva, ki je tako kot Tugo Štiglic ostala pri filmu, saj v Nemčiji še vedno dela kot filmska montažerka, je bila ob novici in povabilu zelo presenečena. “Najprej nisem mislila priti, vendar sem mnenje spremenila zaradi pokojne mame, ki me je k filmu pripeljala. Zelo bi mi zamerila, če ne bi prišla,” so njene besede povzeli pri SFC.

Slovensko občinstvo si bo obnovljeno različico filma prvič lahko ogledalo 23. avgusta na slavnostnem odprtju Letnega kina na Kongresnem trgu v Ljubljani.