Na konferenci je bilo tako slišati osebne izkušnje in poglede za prihodnost, tudi mlajše generacije, ter tudi pozive, da mora postati dvojezičnost prednost za regijo.
Avstrijska ministrica za ženske in integracijo Susanne Raab je tako kot ostali govorci izpostavila pomen dialoga, ki je po njenih besedah pomemben tako na zvezni kot deželni ravni. Izpostavila je, da je različnost obogatitev za posameznike in deželo. Tudi koroški Slovenci so po njenih besedah del avstrijske identitete, sedanja avstrijska vlada pa je zavezana spoštovanju pravic manjšin. Ob tem je napovedala povečanje podpore koroškim Slovencem ob letošnjem jubilejnem plebiscitnem letu. O konkretnih številkah ni govorila, je pa dejala, da so pogajanja v zadnji fazi.
Državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič, ki je zastopal ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch – ta je zaradi seje vlade morala tik pred zdajci odpovedati prisotnost na konferenci – je opozoril, da 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki ureja zaščito slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, še ni v celoti uresničen. Zavzel pa se je za skupen evropski okvir manjšinskega varstva. Kot je dejal, bi potrebovali skupno evropsko ogrodje, odgovornost za zaščito manjšin pa je na državah, v katerih te manjšine živijo. Avstrijsko stran je tudi pozval, naj se ob letošnji obletnici koroškega plebiscita izkaže kot širokogrudna do koroških Slovencev.
Tudi predsednik koroškega deželnega zbora Reinhart Rohr je menil, da dvojezičnost predstavlja obogatitev, slovenski jezik in kultura pa sta del avstrijske Koroške. Na ministrico Raab je naslovil poziv, da manjšina potrebuje ustrezno podporo z Dunaja, državnega sekretarja Valentinčiča pa spomnil na nemškogovorečo skupnost v Sloveniji.
Škof evangeličanske cerkve na avstrijskem Koroškem in Vzhodnem Tirolskem Manfred Sauer je izpostavil, da je dvojezičnost pomembna tako za deželo, regijo kot državo. Koroški škof, koroški Slovenec Jože Marketz je spomnil na pritiske in nasilje, ki jih je bila manjšina deležna v preteklosti, in pozval k prepoznavanju potenciala koroških Slovencev ter ohranitvi slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem.
Večjezičnost po njegovih besedah ponuja dodatne priložnosti. Ob tem je izrekel priznanje staršem tako na avstrijskem Koroškem kot na Dunaju in Gradcu, ki s svojimi otroki govorijo slovensko.
Organizator konference je Mohorjeva. Njen direktor Karl Hren je v uvodnem pozdravu prav tako opozoril na ključni pomen ohranitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem in opozoril, da se asimilacija nadaljuje. Vzdušje na avstrijskem Koroškem se je po njegovi oceni izboljšalo, a bi bilo potrebno doseči rast govorcev slovenskega jezika. Da lahko jezik manjšine uspešno zaživi, pa kažejo po njegovih besedah tudi nekateri pozitivni primeri iz tujine, npr. Škotska.
Koroški plebiscit 10. oktobra 1920 je pred sto leti v skladu z odločitvami pariške mirovne konference določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji. Avtohtona slovenska narodna skupnost v Avstriji živi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 50.000 ljudi.
