V seriji člankov o nesporazumih med lastniki stanovanj in nalogah upravnikov, ki jo objavljamo v tem tednu, ima ključno vlogo zakonodaja. Še letos naj bi luč sveta ugledal osnutek novega stanovanjskega zakona. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), je podlaga za spremembo zakonodaje Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, ki jo je pred letom in pol sprejel državni zbor. Oblikovanje omenjenega programa naj bi vodil javni interes in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce, program pa naj bi se odzival na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. A se v Združenje etažnih lastnikov Slovenije (ZELS) sprašujejo, ali to dejansko drži. Opozarjajo namreč, da v posebni skupini, ki pripravlja spremembe zakona, ni niti enega predstavnika etažnih lastnikov, zato pa od petih članov kar trije, ki so tako ali drugače povezani z največjim upravnikom v Sloveniji, ljubljansko družbo SPL. Interesi upravnikov in etažnih lastnikov diametralno nasprotni Kot pojasnjuje ministrstvo, se je na lani objavljeno javno naročilo za pripravo izhodišč za novo stanovanjsko zakonodajo z oblikovano delovno skupino prijavil le Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. "Po pregledu ponudbe smo ugotovili, da izpolnjuje vse formalne pogoje, in z inštitutom podpisali pogodbo," sporočajo z ministrstva Formalnopravno ministrstvu torej ni mogoče očitati ničesar, a vendarle ostaja odprto vprašanje, zakaj že v pogojih razpisa niso predvideli sodelovanja katerega od reprezentativnih predstavnikov etažnih lastnikov. V Sloveniji je teh namreč 400 tisoč, v lasti imajo več kot 500 tisoč stanovanj. Tako seveda ne preseneča, da so se že pred objavo izhodišč pojavila mnenja, da bo zakon bolj kot v interesu etažnih lastnikov pripravljen v interesu upravnikov. Še posebno to skrbi, ker imajo etažni lastniki in upravniki že v osnovi diametralno nasprotne interese, opozarjajo v združenju lastnikov: "Cilj upravnikov je poslovati s čim v