Ministrstvo za zdravje je po javni razpravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju spremenilo model za oblikovanje zdravstvenega prispevka. Ta bi znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, predvidena je tudi kapica. Tako bi državljani plačevali med štiri in 140 evrov, je v torek povedal svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber.
Ministrico za finance Matejo Vraničar Erman je predlog presenetil, saj da je bila ta ideja opuščena, ker ima kar veliko negativnih posledic. Danes sta ostri tudi koalicijski partnerici.
Poslanec DeSUS Tomaž Gantar je za STA pojasnil, da ga je Keber poklical in se želel z njim sestati, kar pa jima še ni uspelo. A to po Gantarjevih navedbah ničesar ne spremeni.
Od ministrstva bi pričakoval korekten odnos, tako da bi zakon še prej kot javnosti posredovalo koalicijskim partnerjem. “Na ta način delati je neresno,” je ocenil Gantar in za neresne označil tudi izjave ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pred nekaj dnevi, da so v koaliciji že prejeli predlog zakona. To namreč ne drži.
Vsi se sicer po Gantarjevih besedah zavedajo, da je ta zakon treba sprejeti, je pa tako pomemben, da ga je treba zelo dobro premisliti. Prav tako bi bilo po njegovem mnenju od DeSUS neodgovorno, če bi se o primernosti zakona izjavljali le na podlagi delnih rešitev, ki jih je predstavil Keber. “Sliši se lepo, ljudem obljublja veliko,” je glede prispevka dejal Gantar, a posvaril, da ni finančnih izračunov, in ne vedo, kakšne bodo posledice. Zdi se mu neresno razpravljati o tej zadevi, ne da bi imeli v rokah “en sam pameten dokument”.
V DeSUS pričakujejo, da bo predlog zakona, ki bo vključeval tudi rešitve glede financiranja dolgotrajne oskrbe, usklajen z ministrstvom za finance. Prav tako zahtevajo, da gre predlog ponovno v javno razpravo. Za Gantarja je nesprejemljivo, da ne bi o predlogu temeljito razpravljali. “Če ministrica pričakuje, da bomo v nekaj dneh ali tednu rekli, da je vse super ali ne, se močno moti,” je opozoril. Dodal je, da namreč vsega ne vedo, je pa dovolj ljudi, ki se lahko izrečejo v javni razpravi.
Tudi poslanka SD Bojana Muršič meni, da morajo v proces ponovno vključiti strokovno in zainteresirano javnost, zato da v parlamentarnem postopku ne bi bilo zadržkov.
Po ocenah Muršičeve so delne rešitve, kot jih je predstavil Keber, morda korak naprej, a je treba prisluhniti tudi ministrici za finance. Glede samega zdravstvenega prispevka se v SD še niso pogovarjali. Muršičeva ocenjuje, da prispevek od bruto prihodka odpira vrsto pomislekov. “Potreben bo temeljit razmislek in obrazložitve, da ne ustvarjamo novega davka,” je opozorila v izjavi za STA.
Tako v SD pričakujejo, da bodo čim prej prejeli nov predlog zakona, zato da se o njem začnejo konkretno pogovarjati.
Muršičeva je sicer spomnila, da je zakon o zdravstvenem varstvu podlaga za vse zakone, ki jih zdaj sprejemajo, med drugim novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in novelo zakona o pacientovih pravicah. “Skrajno nenavadno, če ne bi skoraj rekla neodgovorno od ministrstva, da poslanci o tem nismo informirani,” je pristavila.
S Kebrovo izjavo, da je od tega zakona odvisna usoda koalicije na prihodnjih volitvah, Muršičeva ni bila seznanjena. A opozarja, da svetovalec ministrice ne bi smel pritiskati na poslance. Gantar pa ugotavlja, da Keber “na nek način pozablja, da je svetovalec ministrice, ne pa minister”.
