Židan je kot gostitelj današnjega dogodka izpostavil pobudo Slovenije, ki se je prva zavzela za prepoved uporabe nikotinoidov, zaščito čebel in okolja ter motivirala tudi ostale države članice, da so pobudo, ki jo je sprejela Evropska komisija, podprle.

Ob tem je poudaril pomen ozaveščanja oziroma opozarjanja na okoljsko-podnebno krizo in poudaril, da ta potrebuje ambicioznejše cilje in aktivnejše odzive vseh nas. Zahvalil se je tako Čebelarski zvezi Slovenije, kmetijskemu ministrstvu ter vsem deležnikom, ki so pred leti verjeli v ta projekt in so zaslužni, da obeležujemo že drugo obletnico razglasitve svetovnega dne čebel.

Tudi predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je poudaril pomen panoge čebelarstva in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postopku proglasitve Svetovnega dne čebel. “Vsi dosežki v tem obdobju so pomembni, vendar nas čaka še veliko dela in izzivov, med drugim tudi ustanovitev muzeja Kranjske čebele,” je Noča povzemajo na kmetijskem ministrstvu.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek pa je izpostavil, da se zdi čebelarstvo v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji majhno, vendar ima pomembno vlogo tako z zagotavljanjem čebeljih pridelkov, kot s prispevanjem k opraševanju in varovanju okolja.

Na ministrstvu so ob tem zapisali, da so se sredstva EU, namenjena sektorju čebelarstva, zaradi večjega števila čebelarjev in števila čebeljih družin v državah članicah povečala. V okviru prihodnjega kmetijskega proračuna želi Evropska komisija za čebelarske programe 2023-2025 doseči povečanje na skupno 180 milijonov evrov.

“Po predlogu komisije bi se Sloveniji glede na sedanje obdobje povečala sredstva za izvajanje ukrepov čebelarskih programov 2023-2027 s sedanjih 383.000 letno na okoli 650.000 letno, za kar si je Slovenija posebej prizadevala,” je dodal Podgoršek. Napovedal je še, da namerava ministrstvo na pobudo čebelarske zveze januarja na Svetu EU predstaviti pobudo za obvezno označevanje porekla medu, v izogib morebitnemu zavajanju potrošnikov glede porekla medu.