Še leta 2016 je bilo novih prošenj za azil v EU 1,2 milijona. Lanska številka je po drugi strani primerljiva s številom prošenj za azil v “predkriznem” letu 2014, ugotavlja Eurostat. V te številke so sicer vključeni le novi prosilci oziroma tisti, ki za azil v EU v nekem obdobju zaprosijo prvič.

Med prosilci za azil je bilo tudi lani največ Sircev, Iračanov in Afganistancev – Sircev več kot 100.000, Iračanov 47.500 in Afganistancev 43.600.

Največ, slabih 200.000 oziroma 30 odstotkov vseh prošenj je bilo vloženih v Nemčiji. Sledijo ji Italija z 20 odstotki, Francija s 14 in Grčija z devetimi odstotki.

V Španiji so lani zabeležili več kot 30.000 prošenj za azil, kar je kar 96 odstotkov več kot v letu 2016. Po drugi strani je število prošenj v Nemčiji lani v primerjavi z letom pred tem upadlo za kar 73 odstotkov. Število prošenj je sicer naraslo tudi v Franciji, Grčiji in Italiji, zmanjšalo pa v Avstriji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji.

Glede na število prebivalcev je sicer največ novih prošenj za azil beležila Grčija (približno 5300 na milijon prebivalcev), sledijo ji Ciper, Luksemburg in Malta. Najmanj jih je beležila Slovaška (27 na milijon prebivalcev), sledijo ji Poljska, Portugalska, Češka in Estonija. V EU kot celoti je bilo lani 1270 novih prošenj za azil na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 696.

Eurostat še izpostavlja, da je bilo konec leta 2017 v EU nerešenih skoraj milijon prošenj za mednarodni zaščito, od tega samo v Nemčiji 48 odstotkov.