Med državami članicami z največ rojstvi je na prvem mestu še naprej Francija, kjer se je lani rodilo skoraj 800.000 otrok. S prek 700.000 rojstvi ji sledita Velika Britanija in Nemčija, tema pa Italija s približno 486.000, Španija s 428.000 in Poljska s približno 367.000 rojstvi, izhaja iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.

Glede na leto 2001 se je število rojstev v EU povečalo za 0,8 odstotka – za največ, 25 odstotkov, na Švedskem, za 22 odstotkov na Češkem in za 18 odstotkov v Sloveniji, kjer je predlani luč sveta ugledalo 20.641 otrok. Po drugi strani pa je število rojstev najbolj upadlo na Portugalskem, za kar 24 odstotkov, na Nizozemskem za skoraj 16 odstotkov in na Danskem, v Romuniji in v Grčiji za 11. oz. 10 odstotkov.

V povprečju so bile ženske v EU ob rojstvu prvega otroka stare 28,9 leta. Najmlajše so bile s približno 26 leti v Bolgariji, Romuniji in Latviji, najstarejše pa z dobrih 30 let v Italiji, Španiji, Luksemburgu in Grčiji. V Sloveniji so ženske prvič postale matere pri povprečni starosti 28,7 leta.

V splošnem se je stopnja rodnosti – število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi – v EU dvignila z 1,46 leta 2001 na 1,58 v letu 2015. Med članicami sicer stopnja niha med 1,31 na Portugalskem in 1,96 v Franciji.

Poleg Francije so države z najvišjo stopnjo rodnosti še Irska (1,92), Švedska (1,85) in Velika Britanija (1,80). Najnižjo pa poleg Portugalske dosegajo še na Cipru in Poljskem (1,32), v Grčiji in Španiji (1,33) ter v Italiji (1,35). V večini držav je stopnja glede na leto 2001 narasla, največ v Latviji, na Češkem in v Litvi, za nekaj več kot 0,4. Sledi jim Slovenija s povečanjem z 1,21 na 1,57.

Je pa stopnja rodnosti v vseh državah pod 2,1, ki je potrebna za ohranjanje števila prebivalcev brez migracij, še navaja Eurostat.