Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati (S&D), ki so doslej tvorili koalicijo, v novem mandatu v Evropskem parlamentu tako ne bodo več imeli večine. EPP naj bi glede na projekcije, objavljene v Bruslju, dobila 178 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 39 sedežev.

Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 152 sedeži, kar je prav tako padec v primerjavi s sedanjim stanjem, ko jih imajo 35 več.

Na tretje mesto naj bi se prebili liberalci (Alde) s 108 sedeži, kar je 40 več, kot jih imajo sedaj. Nov izid že vključuje tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika.

Precej boljši izid kot pred petimi leti se obeta Zelenim, ki jim projekcije napovedujejo 67 sedežev, kar je za 15 sedežev več, kot jih imajo sedaj. S tem se uvrščajo na četrto mesto.

Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 61 sedežev, kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s sedanjim položajem, in sicer za 15 sedežev.

Znatno boljši rezultat se napoveduje skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 55 sedežev, kar je 18 več, kot jih ima sedaj. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 12 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 53.

Slabši rezultat, in sicer za 13 sedežev, napoveduje projekcija evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 39 poslancev.

Kljub manjšemu številu glasov za stranko je vodilni kandidat EPP Manfred Weber poudaril, da v Evropskem parlamentu ni mogoče zagotoviti stabilne večine brez EPP. Ponudil je roko socialdemokratom, liberalcem in zelenim, odločno pa je zavrnil sodelovanje z desnimi ali levimi skrajneži.

Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans pa je pozval k naprednemu zavezništvu. Sodelovanja z EPP ni izključil, je pa izpostavil, da je v demokraciji zdravo, če pri oblikovanju večine nobena stranka ni neizogibna.

Članica volilne ekipe liberalcev Margrethe Vestager, ki je na dan volitev tudi prvič potrdila, da se poteguje za predsednico Evropske komisije, pa je poudarila, da je izid evropskih volitev znamenje sprememb. To je novi Evropski parlament, nove koalicije so možne, je dejala in dodala, da je čas, da liberalci zahtevajo vodilne položaje.

Za letošnje evropske volitve je značilno, da se je na ravni EU ustavil trend padanja volilne udeležbe, ki ga je bilo zaznati vse od prvih volitev v Evropski parlament leta 1979. Volivci so očitno slišali številna opozorila, da bodo tokratne volitve odločilne in v več članicah EU je bila volilna udeležba precej višja kot leta 2014.

Evropske volitve so v 28 članicah EU potekale od četrtka, na volišča je bilo pozvanih skoraj 430 milijonov ljudi, ki so izbirali 751 evropskih poslancev. Število evropskih poslancev se bo, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo EU, zmanjšalo na 705, pri čemer bodo nekatere države nekaj poslancev pridobile, nobena pa ne bo nobenega izgubila.

V EU bodo zdaj stekli pogovori o tem, kdo bo zasedel najvišje položaje v povezavi. Evropski voditelji bodo o tem govorili že v torek, prav tako vodilni v Evropskem parlamentu.

Izidi evropskih volitev bi utegnili vplivati tudi na notranjepolitično dogajanje v nekaterih članicah, na primer v Nemčiji, kjer so koalicijski partnerji socialdemokrati doživel hud poraz. Pri morebitnem razpadu koalicije z unijo CDU/CSU bi lahko sledile predčasne parlamentarne volitve.

Grški premier Aleksis Cipras je zaradi poraza svoje stranke že napovedal predčasne parlamentarne volitve. Te je nemudoma zahtevala tudi Marine Le Pen, katere skrajno desna stranka Nacionalni zbor je v Franciji prehitela stranko predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika.

V Italiji je skrajno desna Liga notranjega ministra Mattea Salvinija prepričljivo prehitela Gibanje pet zvezd, ki je zmagalo na lanskih parlamentarnih volitvah. Salvini je po objavi izidov že napovedal rojstvo nove Evrope.

V Avstriji je kljub nedavni aferi, povezani z dosedanjimi koalicijskimi partnerji svobodnjaki, prepričljivo zmagala vladajoča ljudska stranka kanclerja Sebastiana Kurza. Svobodnjaki so sicer poslabšali rezultat, a še vedno so dobili okoli 17 odstotkov glasov.

V več državah so na tokratnih volitvah velik uspeh zabeležili zeleni. V Nemčiji so prehiteli socialdemokrate in postali druga največja politična sila, v Franciji so se uvrstili na tretje mesto.

Marko Lovec z ljubljanske fakultete za družbene vede je ocenil, da tokratne volitve pomenijo poraz statusa quo oziroma prve moderne politične delitve na levico in desnico. Višja udeležba v EU pa po njegovem prepričanju kaže, da so očitno ljudje v Evropi te volitve vzeli bolj zares. “Očitno so neke skupne pridobitve in dobrine ogrožene in je šla na volitve tudi neka tiha večina,” je pojasnil.