“Nikakršnega političnega pritiska na medije ne sme biti. Močni voditelji so tisti, ki pridobijo spoštovanje s svojimi dejanji, ki sprejmejo raznolikost mnenj in ki dopustijo, da so državljani ustrezno obveščeni, ne tisti, ki poskušajo utišati kritične glasove,” je poudarila Jourova v uvodni izjavi v razpravi o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
Ob tem je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost izpostavila obžalovanje zaradi dogodkov v minulih mesecih. Za vsako od treh držav je navedla nekaj primerov zaskrbljujočih trendov. V primeru Slovenije je izpostavila stalne poskuse spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti STA ter pogoste verbalne napade na novinarje, ki so razlog za resno zaskrbljenost. Komisija je po njenih besedah v stiku z nacionalnimi oblastmi in spremlja položaj.
Pandemija covida-19 je po besedah Jourove pokazala bolj kot kdaj koli, kako bistvena je vloga novinarjev pri obveščanju državljanov, a obenem se mediji soočajo z gospodarsko krizo, ki se je začela že pred pandemijo, zato je bolj kot kdaj koli čas za podporo medijev, ne za dodatne pritiske nanje. Ob tem je izpostavila pobude komisije na tem področju in obenem opozorila, da so pristojnosti komisije na področju medijev omejene.
“Odigrali bomo svojo vlogo. A tudi vlade morajo izpolniti svoje obveznosti ter zagotoviti zaščito svobode medijev in omogočiti zdravo okolje za pluralizem medijev,” je še dejala. Izrazila je željo po opredelitvi možnosti za razširitev in okrepitev orodij komisije, od finančne podpore do zakonodaje in drugega ukrepanja. “Potrebujemo orodja, ki bodo prepoznala vlogo medijev v demokraciji,” je izpostavila.
V Evropskem parlamentu so konec minulega tedna sprva načrtovano razpravo o svobodi medijev na Poljskem in Madžarskem na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Resolucije niso sprejeli.
Po uvodnih izjavah komisije in portugalskega predsedstva, ki je prav tako izpostavilo pomen svobode medijev, so sledili nastopi evropskih poslancev. Celotna razprava je trajala slabi dve uri. Evropski poslanci so večino pozornosti sicer namenili Poljski in Madžarski, a veliko je bilo tudi izjav glede Slovenije. Poslanci iz vrst socialdemokratov, liberalcev in zelenih so izražali zaskrbljenost zaradi položaja medijev v Sloveniji, zlasti STA.
V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki je politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, so minuli teden izpostavili, da so razpravi o Sloveniji nasprotovali. Podprli so Janševo pobudo o skupini za ugotavljanje dejstev, ki bi obiskala Slovenijo in se prepričala o razmerah.
Prvi iz EPP je dobil besedo Jeroen Lenaers, ki se je osredotočil na Poljsko, kjer demokracija po njegovih besedah umira v temi.
V drugem krogu nastopov je iz te skupine govorila Romana Tomc (SDS/EPP), ki je ponovila vabilo premierja Janše, naj komisija obišče Slovenijo in se sama prepriča o razmerah, sicer pa je izpostavila, da slovenska opozicija z današnjo razpravo ponovno brez sramu uporablja vsa sredstva za rušenje slovenske vlade, ki ne omejuje nikogar in ne ukinja STA. “Blatenje Slovenije se širi po vseh kanalih,” je dejala.
Birgit Sippel, ki je prva govorila iz druge največje skupine, socialdemokratske S&D, je izpostavila napade premierja Janeza Janše na novinarke in na STA.
Iz socialdemokratskih vrst je nastopila tudi Tanja Fajon (SD/S&D), ki je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije. Izpostavila je primer, ko je premier dve kritični novinarki označil za odsluženi prostitutki, finančno izčrpavanje STA in pritiske na direktorja agencije ter opozorila, da ni ogroženo le naše zdravje, temveč tudi svoboda medijev in demokracija.
V imenu tretje največje skupine, liberalne Renew, je prvi govoril Michal Šimečka, ki je prav tako izpostavil osebne napade premierja Janše na novinarje in napade na STA. Opozoril je na doslej neustrezen odziv EU, saj da ni nikakršne obsodbe iz vrst članic in le malo konkretnega ukrepanja od komisije. To se mora spremeniti, čas je za ukrepanje, sicer bo morda prepozno, je opozoril.
Irena Joveva (LMŠ/Renew) je poudarila, da Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja, in da si EU ne sme privoščiti še tretjega v klubu neliberalcev. Kot najbolj škodljivega je izpostavila premierja, saj da zaradi njegovih poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti STA, smo tu, kjer smo, kritična pa je bila tudi do “nojevske politike” njegovih partnerjev. Podpredsednico Jourovo pa je opozorila, da samo besede niso dovolj.
Zadnji med poslanci je nastopil Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je opozoril, da je ta razprava zelo uspešen izvoz notranjepolitičnega boja, da ne prikazuje prave slike in da škodi Sloveniji, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU. Dejal pa je tudi, da bi premier lahko napisal kakšen tvit manj.
