V Franciji se, tako kot v Ljubljani, zavedajo pomembne vloge urbanih čebelnjakov

V Franciji se, tako kot v Ljubljani, zavedajo pomembne vloge urbanih čebelnjakov

Urbani čebelnjaki na strehah svetovnih prestolnic, tudi Ljubljane, že dolgo niso redkost. So eden izmed načinov boja mest zoper zaskrbljujoč padec v populaciji čebel, ta trend pa so dokaj hitro prepoznali v Franciji, in to kljub temu, da država ostaja ena vodilnih evropskih uporabnic čebelam škodljivih pesticidov, je poročala AFP.

Večina čebelnjakov, ki jih je po podatkih iz leta 2015 v francoski prestolnici več kot 700, je na strehi restavracije La Tour d’Argent, narodnega muzeja na levem bregu Sene Musee d’Orsay in Grand Palais. Panji so že dolgo na strehi pariške opere, od leta 1856 tudi v Luksemburških vrtovih. Vedno več podjetij namešča panje na strehah svojih prostorov – tudi francoska tiskovna agencija AFP, ki je o urbanih čebelnjakih v francoski prestolnici pred dnevi tudi poročala.

Populacije čebel po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, zaradi skrivnostne “motnje kolapsa kolonije” izginjajo ali umirajo. Znanstveniki krivca vidijo v kmetijskih pesticidih, virusih, glivah, parazitih, slabem vremenu, podhranjenosti zaradi pomanjkanja cvetlic ali kombinaciji teh dejavnikov. Po trditvah ekonomsko-socialnega sveta EU je v samo 30 letih izginila skoraj polovica vrst divjih čebel.

Čebele bodo tako pri življenju pomagali ohraniti urbani čebelnjaki. Na kocki pa ni le njihovo preživetje. Znanstveniki so namreč izračunali, da je 1,4 milijarde zaposlitev in tri četrtine letine odvisnih od opraševalcev, povečini čebel. Na svetu je po njihovih navedbah 20.000 vrst čebel, ki oprašijo več kot 90 odstotkov od 107 glavnih rastlin na svetu. Združeni narodi medtem ocenjujejo, da okoli 40 odstotkom nevretenčarjev opraševalcev, večinoma čebelam in metuljem, grozi izumrtje.

Francija je sicer še vedno ena največjih evropskih uporabnic pesticidov, ki so čebelam škodljivi. Bolj ko se pesticidi uporabljajo, več škodljivcev razvije odpornost na njih, kar vodi še k intenzivnejši uporabi pesticidov, pojasnjuje AFP.

Da bi ohranili populacijo čebel, so denimo v severnem francoskem mestu Lille leta 2007 zagnali program zagotavljanja okolja brez pesticidov. Z namestitvijo čebelnjakov na strehah številnih srednjih šol je kmalu sledilo mesto Montpellier. Čeprav strokovnjaki menijo, da ti ukrepi težav ne bodo rešili, v Lillu poudarjajo, da se je 80 vrst divjih čebel, ki so z območja izginile, po začetku programa tja znova vrnilo.

Na posebni misiji je tudi 34-letni urbani čebelar iz Pariza Audric de Campeau, ki ima svoje čebelnjake na strehah znamenitih stavb, poslovnih objektov in teras. “Imam srečo, da je moja pisarna na nebu,” pravi. Poskrbeti želi za zdravje čebel, za svoje podjetje Le Miel de Paris (Pariški med) pa zagotoviti, kot je dejal za AFP, “tekoče zlato”.

Scroll to top
Skip to content