Na Hrvaškem velikonočno šunko bodisi skuhajo bodisi spečejo v kruhu skupaj z mlado čebulo, hrenom in redkvico. Med sladkimi jedmi so na praznični mizi različne potice in kolači, imenovani kuglofi. V hrvaškem Primorju, Istri in Dalmaciji pečejo sladek velikonočni kruh, pinco, ki ji lahko dodajo tudi velikonočno jajce. V hrvaški Istri poleg tega poznajo povetico, ki je podobna potici, nadev pa je iz orehov in jabolk.
V Zagorju pri pripravi testa za kruh uporabijo vodo, v kateri so kuhali šunko.
Tudi na velikonočno pogrnjeni mizi na Madžarskem so po navedbah Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava šunka, po možnosti domača, hren, trdo kuhana jajca in bel kruh.
Mlečni bel kruh je v obliki kite, imenujejo pa ga kalacs. Tako kot za božič postrežejo tudi z orehovo ali makovo potico, ki ji rečejo beigli.
Velikonočne jedi v Avstriji se razlikujejo od dežele do dežele. Gospodinje na Salzburškem že na veliki četrtek pripravljajo velikonočna jajca, prekajeno meso, velikonočno šunko, sol, velikonočni kruh in redkev. Jedi nato položijo v posebej okrašene košare, ki jih prekrijejo z izvezenimi prtički. Na avstrijskem Koroškem pa v košare položijo še hren, sadje in reindling, ki je zelo podoben potici v Sloveniji, so za STA navedli na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani.
Tudi v Nemčiji so med velikonočnimi jedmi šunka, hren, jajca in kruh, pa tudi klobase. Velikonočni kolač, ki ga spečejo, pa je v obliki jagnjeta, so za STA poudarili na nemškem veleposlaništvu.
V Italiji imajo ob vsakovrstnih jedeh, ki jih verniki prinesejo k blagoslovu – od mesnin do pirhov – pomembno mesto sladke jedi. Značilna je velikonočna golobica, so za STA povedali na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani. Velikonočna testena golobica s koščki kandiranih pomaranč se je najprej uveljavila v Lombardiji, pred 2. svetovno vojno pa se je razširila po vsej Italiji.
Za jed je značilna debela vrhnja plast sladkorja, znanih pa je več različic po posameznih območjih. Na Siciliji denimo poznajo majhne golobice, s katerimi so se v preteklosti obdarjali zaročenci.
V Franciji se v velikonočnem času vse vrti okoli čokolade v različnih oblikah. Jedo čokoladna jajca, čokoladne zajčke in celo čokoladne zvonce, je za STA povedala predstavnica za stike z javnostmi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani Polona Gabrovšek. Po njenih besedah na veliko noč otroci sodelujejo v lovu na skrite čokoladne dobrote v domačem vrtu, v zadnjih letih pa tudi v javnih parkih. “Te dobrote so del velikonočne tradicije že iz 19. stoletja,” je spomnila.
Zadnje statistike po njenih besedah kažejo, da se v velikonočnem času proizvodnja in prodaja čokolade zelo povečata. Francozi v tem času pojedo 15.000 ton čokolade, kar je nekaj več kot v minulih letih.
Poleg čokolade Francozi radi postrežejo z jagnjetino, v osrednjem delu Francije pa tudi z mesno pogačo s testeno kito po vrhu.
