V 58 primerih so se nesreče v gorah zgodile zaradi zdrsa, v 35 zaradi nepoznavanja terena in v 30 primerih zaradi telesne nepripravljenosti. 12 oseb je umrlo pri drugih aktivnostih v gorskem okolju, je PZS zapisala v sporočilu za javnost.
Poletje se počasi končuje in dnevi postajajo krajši, pogostejše so tudi nenadne ohladitve, ki so ob neprimerni opremi lahko nevarne. Sončno jutro se v gorah lahko hitro spremeni v zimski dan s snegom in mrazom. Gorski reševalci so tako v kratkem obdobju sodelovali v desetih intervencijah, kjer so se posamezniki podhladili. Neprimerna oblačila, kot so kratke hlače, kratka majica in nahrbtnik brez toplih zaščitnih oblačil, so lahko vzrok za hujšo obliko telesne podhladitve in celo smrt, sploh v primeru, da se planinec ne more gibati, opozarjajo na PZS.
Sončen dan pa lahko za marsikoga hitro postane prevroč, sploh v prisotnosti sopare, ki je povezana z nastankom nevihtnih oblakov, so razložili na PZS. Včasih tudi prevelika telesna teža, pomanjkanje splošne kondicije in kronične bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, težave s srcem, s katerimi posameznik v dolini nemoteno živi, lahko v gorah postanejo nevarne in pogosto tudi smrtne.
Zaradi težav s srcem so po navedbah PZS gorski reševalci v letošnjem letu posredovali v sedmih primerih, v štirih je bilo oživljanje neuspešno. Na spletnih straneh planinske zveze je objavljen tudi seznam planinskih koč, ki so opremljene z avtomatskim defibrilatorjem. V času glavne planinske sezone so koče precej obremenjene in tako ni nujno, da bodo imele proste kapacitete za prenočevanje. Zato je strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi v pogovoru za STA priporočil, da planinci pred večdnevnim odhodom v gore pokličejo oskrbnike planinskih koč in uredijo rezervacijo.
“V mislih moramo imeti, da smo na vrhu šele na polovici poti, cilj pa je varna vrnitev. Pot v dolino je zaradi utrujenosti težja in 70 odstotkov nesreč se zgodi pri sestopu. V primeru nesreče poskušamo ostati mirni,” je svetoval Šerkezi. “Poskrbimo za svojo varnost, varnost ostalih udeležencev ture in varnost ponesrečenega ter pokličemo 112 ali v primeru slabega signala na to številko pošljemo kratko sporočilo. Z baterijo varčujemo, saj bo telefon v določenih trenutkih pomemben stik z gorskimi reševalci,” je še dodal.
“Stalna oprema v gorah naj bo čelada, sploh na poteh, ki potekajo pod stenami ali po meliščih, v nahrbtniku naj bo osnovna planinska oprema, obutev pa naj ustreza turi in letnemu času. Pred turo se vedno pozanimamo o poti in preverimo vremensko napoved. O načrtovani poti tudi vedno nekoga obvestimo ali v avtomobilu na vidnem mestu pustimo načrt ture, v planinskih kočah in na vrhovih se vpisujemo v vpisne knjige. Vse te informacije so v primeru nesreče pomemben vir podatkov gorskim reševalcem,” je poudaril gorski reševalec.
