Izvoz briškega vina je bil prva dva meseca leta rekorden, to velja še posebej za februar. Samo marca pa se je znižal kar za dve tretjini glede na lansko leto. Trenutno so na približno polovici lanskega izvoza v tem času, saj sta azijski in ameriški trg še vedno zaprta, prav tam pa so bili največji kupci vin iz zgornjega cenovnega razreda.
Padla je tudi prodaja v Sloveniji, najbolj na področju gostinstva, medtem ko se je prodaja vina v trgovinah povečala za okoli pet odstotkov.
“Ob normalnih letnikih v Kleti Brda pričakujemo 7500 ton grozdja, letos smo ga prevzeli 7200 ton, zato govorimo o količinsko normalnem letniku 2020,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Kleti Brda Silvan Peršolja.
Pridelek belih sort ocenjujejo za kakovostno nadpovprečen. Nekoliko več pozornosti bodo letos zahtevale rdeče sorte, saj je bilo dozorevanje izrazito neenakomerno in je bilo potrebno več dogovarjanja z vinogradniki, da so primerno dolgo počakali s trgatvijo, je povedal glavni enolog v Kleti Brda Darinko Ribolica.
Na posameznih legah se bo trgatev še zavlekla, s trgatvijo bodo počakali na primerno dozorelost rebule, merlota in cabernetov. “Vse je odvisno od vremena v naslednjih 14 dneh,” je dodal Ribolica.
Težave zaradi večjih količin vina, ki so ostale v kleti zaradi epidemije novega koronavirusa in zato skoraj ustavljenega izvoza, briški vinogradniki rešujejo tudi s pomočjo državnih ukrepov. Tako bodo na destilacijo iz Kleti Brda odpeljali okoli milijon litrov vina letnika 2018 in 2019.
Kljub temu pa želijo člane zadruge, ki v zadružno klet oddajajo grozdje, poplačati s povprečno ceno 0,52 evra za kilogram grozdja. “Dogovorili smo se, da cena ne sme biti nižja od 0,4 evra za kilogram. Razpon cen se giba med 0,4 in 1,1 evra, cene za t.i. super izbor pa so še višje,” je še povedal Peršolja.
Po njegovem mnenju bi morale biti cene grozdja še višje, ob tem “je potrebno razmišljati na dolgi rok. Marsikje prihaja do prehoda generacij, kmetije prevzemajo mladi. Zato je ob plačevanju odkupljenega grozdja potrebno razmišljati tudi o socialni vzdržnosti.”
