Kot je ob današnjem začetku obravnave, ki bo trajala dva dneva, dejal predsedujoči sodnik Theodor Meron, Karadžićeva obramba zahteva razveljavitev vseh točk obtožnice, po katerih je bil na prvostopenjskem sojenju spoznan za krivega, in bodisi oprostilno sodbo bodisi novo sojenje.

Eden izmed njegovih odvetnikov Peter Robinson je kasneje v svojem nagovoru govoril zgolj o razveljavitvi sodbe in odreditvi novega sojenja. Napovedal je, da bo Karadžić še danes nagovoril sodišče.

Prizivni postopek na naslednici haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Karadžić sodnike obtožuje, da proti njemu vodijo politično sojenje. Tožilstvo pa zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.

Haaško sodišče je 24. marca 2016 Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. Krivega ga ni spoznalo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH.

Karadžić je najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih lani končal delo, izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Karadžića so po 13 letih na begu prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014.

Sedaj v zaporu v Scheveningnu prestaja kazen skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu Ratkom Mladićem, takratnim načelnikom generalštaba vojske Republike srbske, ki je zaradi podobnih obtožb obsojen na dosmrtni zapor.