Ob 8.15 po krajevnem času, natanko 75 let po eksploziji atomske bombe nad mestom, je v Hirošimi zadonel bronast zvon miru, na slovesnosti pa so se žrtvam poklonili z minuto molka.
Župan Hirošime je v svojem govoru pozval civilno družbo, naj “zavrne egocentrični nacionalizem” in se združi proti vsem grožnjam, poročajo tuje tiskovne agencije. Japonsko vlado pa je pozval, naj pristopi k pogodbi ZN o prepovedi jedrskega orožja. Kot je dejal, mora Japonska okrepiti svojo vlogo posrednice med jedrskimi silami in tistimi, ki nimajo jedrskega orožja.
Japonski premier Shinzo Abe pa je poudaril, da ima Japonska kot edina država, ki je bila v vojni žrtev atomske bombe, dolžnost, da si še naprej prizadeva za odpravo jedrskega orožja. Obljubil je, da bo japonska storila vse za svet v miru in brez jedrskega orožja.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki se je zaradi pandemije kot mnogi drugi slovesnosti udeležil na daljavo, je v video poslanici posvaril pred novo jedrsko oboroževalno tekmo. “Delitve, nezaupanje in pomanjkanje dialoga grozijo, da se bo svet vrnil k strateški jedrski oboroževalni tekmi,” je dejal in pojasnil, da jedrske sile posodabljajo svoje arzenale ter razvijajo novo in nevarno orožje. “Edina pot, da popolnoma odstranimo jedrsko grožnjo, je popolno uničenje jedrskega orožja,” je dejal.
Letos se je osrednji spominski slovesnosti preko videopovezave na povabilo župana Hirošime pridružil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je “Hirošima sinonim za vse, kar je narobe z vojno”.
Poudaril je, da “Hirošima in Nagasaki označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana”. “Hirošima in Nagasaki nas vztrajno opominjata na dolžnost, da spore rešujemo po mirni poti in da si prizadevamo za izboljševanje odnosov med ljudmi, narodi, državami,” je poudaril slovenski predsednik.
“Potrebujemo veliko več sodelovanja,” je še pozval Pahor. Današnja obletnica “nas spominja na to, kam vodi svet razprtij in sovraštva”, je še opozoril slovenski predsednik in se poklonil spominu na žrtve Hirošime in Nagasakija.
6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Praktično takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.
Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Še šest dni kasneje je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.
Hirošima je danes po vsem svetu simbol grozot vojne in s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja. To so običajno tudi glavna sporočila spominskih slovesnosti, ki potekajo v mestu ob obletnicah napada.
