Številni protestniki so nosili napise “svoboden Hongkong” in “upor Hongkonžanov” ter bili kljub prepovedi zakrivanja obrazov zamaskirani. Protestniki, oblečeni v črno, so začeli z grafitiranjem, postavljanjem zapor cest, razdejali pa so tudi dve postaji podzemne železnice in dve trgovini.

Več postaj podzemne železnice v Kowloonu je danes zaprtih, ponovno pa bo dve uri predčasno z delovanjem prenehalo celotno omrežje.

Protestnike je še podžgalo, da so neznanci s kladivi v sredo napadli enega predstavnikov Državljanske fronte za človekove pravice Jimmyja Shama in da je bil v soboto eden od pripadnikov protestniškega gibanja, ki je razdeljeval letake, zaboden v vrat in trebuh.

Protestniki so na nekaj več kot kilometru starih ulic v mestu namestili več barikad in napadli več kitajskih trgovin.

Nekaj manjših skupin protestnikov je na policiste, vhode podzemne železnice in podružnice kitajskih bank metalo molotovke. Policija se je na to odzvala s solzivcem, gumijastimi naboji in udarci z gumijevkami. Ko je večina protestnikov bežala, so se nekateri spopadli s policijo in zažigali barikade, da bi jih upočasnili.

Policisti so z vozili podirali barikade, avtomobile pa so spremljali policisti, ki so “počistili” ulico. Policija je proti protestnikom uporabila tudi vodni top, vodo pa so obarvali modro in ji dodali solzivec. Tako označujejo protestnike, da jih kasneje lažje prepoznajo.

Z modro pa so tako pobarvali tudi vhod v največjo mošejo v mestu, ko so merili na nekaj ljudi pred njim. Policija je sporočila, da je mošejo zadela po nesreči.

Policija je odkrila tudi domnevno doma narejeno bombo, ki so jo potem razstrelili s posebnim robotom. Manjšo bombo domače izdelave so sicer našli tudi na protestih prejšnji teden.

Policija je sicer shode prepovedala zaradi zagotavljanja javne varnosti in nasilja protestnikov v preteklosti.

V zadnjih tednih so protestniki začeli tudi napadati trgovine in banke v lasti Kitajcev s celine. Mnogi, ki živijo tam, se zdaj bojijo za svojo varnost, na spletni strani poroča agencija Reuters.

Napetost pa se tudi stopnjuje med protestniki in njihovimi nasprotniki oziroma podporniki Kitajske. Protestniki so večkrat hudo pretepli ljudi, ki so jim nasprotovali, vidnejši predstavniki protestnikov pa so bili večkrat tarča premišljenih napadov. Protestniki so obtožili podpornike Pekinga, da so se povezali z lokalnimi kriminalnimi skupinami.

Peking meni, da so za proteste krive zunanje sile. Obsodil je napade na tiste, ki podpirajo Kitajsko, večinoma pa se je izognil omembi napadov na protestnike.

Vlada hongkonške voditeljice Carrie Lam je v začetku oktobra prepovedala uporabo mask na protestih. Gre za redko uporabljeni zakon o izrednih razmerah iz leta 1922. Protestnikom za kršenje določb grozi zapor do enega leta in do 25.000 hongkonških dolarjev (2900 evrov) denarne kazni.

Hongkong že več mesecev pretresajo protesti, na katerih so večkrat izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Sprva je šlo za nasprotovanje predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev kaznivih dejanj Kitajski, zdaj pa gre za splošno nezadovoljstvo zaradi domnevnega vse večjega vmešavanja Pekinga v to polavtonomno območje.

Protestniki terjajo neodvisno preiskavo policijskega nasilja nad njimi, pomilostitev več kot 1500 aretiranih ter svobodne volitve. V množici je redno slišati tudi pozive k neodvisnosti Hongkonga.