Kot pravi Popov, gre za znanstveni park, kakršnega v Sloveniji še ni. To bo prostor za prebojne dosežke v znanosti in tehnologiji. Park bo deloval kot povezovalna nit med znanostjo, umetnostjo, zabavo, poslovnim svetom in javnostjo. Njegov namen je narediti naravoslovje zabavno, ga skozi igro približati otrokom in mladini ter nuditi družinam prostor za aktivno in poučno preživljanje prostega časa.

Prav tako bo to prostor za rast in gojenje novih idej in projektov, je prepričan Popov. Kot pojasnjuje, bo znanstveni park nadgradnja Antimuzeja, ki že eno leto deluje v prostorih Triglavske rože na Bledu. Podobnega je Popov, ki že dve leti živi v Sloveniji, leta 2014 postavil tudi že v svojem rodnem Sankt Petersburgu.

Zgodba o parku znanosti se je začela oblikovati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V vseh teh desetletjih pa je ideja dozorela. Sedaj Popov skupaj s svojo ekipo išče investitorje. Sam je že investiral okoli milijon evrov v turistične zmogljivosti v Sloveniji, še milijon evrov pa namerava investirati tudi v park.

Zemljišče ob krožnem križišču v Lescah ima že rezervirano. Prva faza, katere osrednji objekt bo 40 metrov visoka piramida s 4500 kvadratnih metrov površin, je vredna okoli deset milijonov evrov. Gradnja naj bi bila končana v letu 2019. V naslednji fazi pa namerava parku dodati še namestitvene zmogljivosti in modulne pisarne, kar bo stalo še od dva do štiri milijone evrov.

Pričakuje, da si bo park letno ogledalo okoli 250.000 ljudi, zmogljivost parka pa bo 800.000 obiskovalcev na leto. Kot je pojasnil Artjom Bajdak, ki sodeluje s Popovim pri projektu, se bo mimo parka vsak dan peljalo ogromno ljudi in prestreči morajo le peščico turistov v tranzitu, obiskovalcev Bleda in slovenskih družin.

Prepričan je, da bo vsebina zanimiva vsem, z njo pa ne želijo obiskovalcev le zabavati, temveč jim vzbuditi tudi željo po iskanju novega znanja. Predzgodno parka je mogoče doživeti v Antimuzeju, ki pooseblja filozofijo celotnega projekta – iz dediščine znanja, izkušenj ter dosežkov, ki ga je človeštvo pridobilo skozi tisočletja, ustvarjati nove vsebine, nove tehnologije, novo dediščino, iz katere se bodo učile prihodnje generacije.

Projekt podpirajo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Inženirska akademija Slovenije, IEDC – Poslovna šola Bled, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in radovljiški župan Ciril Globočnik.