V Ljubljani se je več tisoč kolesarjev zbralo na Trgu republike, pozneje pa so se zapeljali po mestu, mimo številnih državnih ustanov. Policija, ki je območje nadzorovala celo s helikopterja, ni zaznala nobenih incidentov, so pa nekateri na družbenih omrežjih objavili fotografije risalnih žebljičkov, ki jih je nekdo raztresel po tleh in poskrbel za kakšno preluknjano zračnico.
Udeleženci so s krožno vožnjo v koloni na kolesih izrazili svoje nestrinjanje z omejevanjem svobode in drugimi ravnanji vlade. Slišati je bilo glasne vzklike “lopovi”. Tudi na transparentih je bilo mogoče prebrati nekatere zapise, kritične do vlade, pa tudi predsednika republike Boruta Pahorja. Izrazili pa so tudi podporo uslužbencu zavoda za blagovne rezerve Ivanu Galetu, ki je javno spregovoril o dogajanju med sklepanjem poslov za nabavo opreme, potrebne v epidemiji.
Številni so kolesarje spodbujali s ploskanjem z balkonov.
V Mariboru se jih je nekaj sto so podalo okoli kipa na Trgu svobode. Med vožnjo so zvonili s kolesarskimi zvončki, nekateri so imeli tudi transparente. Veliko ljudi je kolesarjem zaploskalo z roba trga. Slišala se je tudi raglja. Po kakih 15 minut kroženja na trgu pa so se popeljali v koloni po mestu.
V Kopru se je na Ukmarjevem trgu zbralo nekaj deset protestnikov, ki so kratek čas krožili po tamkajšnjem parkirišču in nase opozarjali z glasnim zvonjenjem in transparenti, s katerimi so med drugim pozivali k odstopu vlade.
Kolesarji so se protestno zbrali tudi v Celju in prav tako protestirali z žvižgi, trobljami in zvonjenjem.
Policisti so sicer pred napovedanimi protesti opozorili, da je zbiranje na javnih površinah še vedno prepovedano. Pobudniki protesta pa so pozivali k spoštovanju predpisov, tudi k nošenju mask in spoštovanju medsebojne razdalje.
Protestov v Ljubljani so se udeležili tudi nekateri opozicijski politiki, v Ljubljani je opaziti prvaka Levice Luko Mesca in poslanca Miho Kordiša. Prav tako je bilo opaziti sindikalista Branimirja Štruklja. Prisotnih je bilo več predstavnikov različnih nevladnih organizacij.
Tako je denimo gibanje Balkan River Defence na protestu opozorilo na “krajo narave”, kot razumejo predlagane zakonske spremembe, ki bi izločile del civilne družbe iz okoljskih postopkov.
“Vlada izkorišča zdravstveno krizo za rušenje osnov participativne demokracije. Sploh na področju okoljevarstva dela grozne korake,” je bilo še slišati med razlogi za udeležbo na protestu.
Nekateri protestniki so izrazili tudi pozitiven pogled na različne zadeve. Eden od njih je za STA povedal, da želi z udeležbo pokazati voljo do bolj pozitivnega odnosa do razmer. “Nisem proti, ampak za boljšo politiko, razmere, boljše življenje,” je dejal.
“Ljudje so uvideli, da nam prodajajo laži, da mediji sodelujejo z vladami, da so plačani,” je svoje razloge pojasnil drugi in opozoril na podatke glede koronavirusa in cepiva. Povedal je še, da protestira proti temu, da vlada sodeluje z drugimi vladami v svetu v načrtu “poenotenega čipiranja in uničenja državljanov”.
Eden od udeležencev je izpostavil korupcijo, prst pa usmeril tudi v medije. “Protestiram proti vsemu, vladi in glavnim medijem, ker niste objektivni,” je dejal in se vprašal o resničnosti podatkov o smrtnosti, saj verjame, da je ta glede na predstavljene podatke le 0,17 odstotna. “Straši pa se, da moramo imeti vse zaprto, je poudaril.
Ena od udeleženk protesta, upokojenka, je povedala, da ji ni všeč to, kar vodilni počnejo. Prav tako po njenem mnenju ne more voditi države nekdo, ki je bil v zaporu.
“Država ne dela v dobro ljudi, v imenu omejevanja svobode gradi svojo avtoriteto,” je menil eden od protestnikov. Ocenil je, da je vlada pozitivno začela z ukrepi v epidemiji, zaščitila ranljive skupine, sedaj se pa sprašuje, zakaj še nadaljuje z ukrepi.
