Kdaj bo končana gradnja islamskega versko-kulturnega centra, kar je zanimalo novinarje ob robu današnje zasaditve drevesa miru z najvišjimi predstavniki cerkve in verskih skupnosti, še ni znano. “Trudimo se. Naredili bomo vse, da čim prej,” je zagotovil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Grabus.

Plan A je po njegovih besedah, da končajo celoten projekt. Če jim to ne bo uspelo, bodo skušali realizirati plan B, in sicer da končajo džamijo, ploščad in druge objekte, ki so nujni za njeno uporabo. Ocenil je, da bi lahko verniki vsaj eno noč tu molili že ob naslednjem ramazanu, muslimanskem postnem mesecu.

Prva faza z zadnjimi grobimi betonskimi deli se je končala nekaj dni pred novim letom, ko so postavili vse gabarite celotnega kompleksa. V januarju so napovedali, da bodo predvidoma spomladi začeli drugo fazo oz. ureditev končne podobe objekta. Da bi lahko dela nadaljevali, potrebujejo finančna sredstva.

Na vprašanje, ali je država Katar v igri za dodatnih 15 milijonov evrov finančne pomoči, je Grabus dejal, da je vse še v igri, ugibati o dodatnih sredstvih pa, dokler ni nič gotovega, ne želi. “Katar je to, kar je obljubil, že izpolnil in mi smo to, kar smo se dogovorili, že realizirali,” je pojasnil mufti in dodal, da “se pogovarjamo z različnimi financerji”.

V negotovosti glede finančne pomoči niso, je zagotovil Grabus. Če bi se odločili za izgradnjo “kakšne hišice”, potem bi to končali prej, tako pa je center “generacijski projekt”, za katerega so si, kot je spomnil, prizadevali 40 let. “Ne čutimo se v negotovosti. Zanimivo nam je, kako je to zgodba, ki ustvarja različne dvome, vendar se s tem ne obremenjujemo,” je še dejal.

V teh dneh sicer končujejo dovozno cesto do centra, ki jo bodo po Grabusovih besedah kmalu predali v uporabo prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane. Pojasnil je še, da je bila izgradnja ceste, za katero si želijo, da se tako simbolno kot zares imenuje džamijska ulica, zahtevna in da so jo od države odkupili kot stavbno zemljišče.

Grabus in ljubljanski župan Zoran Janković sta beton v temeljno ploščo centra simbolično vgradila pred več kot dvema letoma. Od leta 2008 do zaključka prve faze so v center vložili 20 milijonov evrov. Od tega jih je pet vložila Islamska skupnost, 15 pa jih je prispevala država Katar.

Osnova centra je 24 metrov visoka kocka, objekt ima 40 metrov visok minaret, pred začetkom gradbenih del, katerih glavni izvajalec je podjetje Gorenje projekt, pa so v sklopu centra napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt, v kleti pa so predvideli parkirišča, restavracijo in telovadnico.