Magnin obrat v prvi fazi sestavlja dobrih 24.000 kvadratnih metrov velika glavna hala, v kateri so celotna proizvodnja ter pisarniški prostori, ob tej pa stoji še skladišče za karoserije, kamor lahko naenkrat shranijo do 190 karoserij, distribucijski center, kamor bodo plinski tovornjaki dostavljali in odvažali karoserije v njihovo graško tovarno. Prav tako so uredili odlagališče odpadkov, za katere bo skrbel njihov pogodbeni partner Saubermacher.
Avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka je doslej v vzpostavitev proizvodnje odštela okoli 150 milijonov evrov, kot je povedal vodja projekta David Adam, pa pri njih trenutno dela 140 ljudi, tako z visoko kot z osnovno izobrazbo. V začetku februarja bo teh že več kot 200, podpredsednik Magne Steyr Wolgang Zitz pa je dodal, da bodo obljubljeno številko vsaj 400 zaposlenih izpolnili najpozneje do leta 2022. Vsi razen dveh zaposlenih so za zdaj Slovenci, je še dodal.
Sicer pa v Magni še naprej načrtujejo tudi napovedano drugo fazo, s katero bi v Hočah proizvajali celotne avtomobile, a Zitz še naprej to pogojuje s pridobivanjem novih naročil. Trenutno testiranje proizvodnje, ki omogoča lakiranje 20 karoserij na uro, kar je 14 manj kot v Gradcu, je namenjeno Jaguarju, s katerim bodo tudi zagnali proizvodnjo.
Kdaj bo do tega prišlo, je za zdaj zaradi pritožbe ene od okoljskih organizacij na izdano dovoljenje še prezgodaj reči, Adam pa je tudi danes ponovil, da so izpolnili vse zahteve, zato verjamejo, da bodo kmalu našli skupno rešitev. “Še vedno upamo, da bomo s proizvodnjo lahko začeli že v prvem četrtletju tega leta,” je dodal Adam.
Da je območje, kjer stoji Magna, že 50 let predvideno kot industrijsko, je danes spomnil tudi hoški župan Marko Soršak, in ob tem spomnil, da kljub več napovedim doslej nobeden od poskusov ni uspel. Glede na to, da je zdaj to uspelo tako velikemu avtomobilskemu proizvajalcu, ki že zaposluje, gre za prelomen trenutek, zato upa, da čim prej prejmejo okoljevarstveno dovoljenje in da se proizvodnja čim prej začne.
Predstavnika Magne sta danes znova potrdila, da morebitna druga faza vzpostavitve proizvodnje celotnega avtomobila vključuje tudi gradnjo industrijskega tira in njegovo priključitev na javno železniško omrežje. Glede poročanja spletne strani Siol, da naj bi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek preprečila državno financiranje projekta, je Adam povedal, da o tem ne vedo nič več od tistega, kar je bilo v medijih.
“V času pogovorov z okoljevarstveniki pred pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja smo se zavezali, da bomo na našem zemljišču zgradili železniški tir, pod pogojem, da nam bo omogočen priključek na javni del železnice, ki bo pripeljana do tja,” je dejal Adam.
Na to temo je danes direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko povedal, da se je država zavezala, da se Magni omogoči priključek na javno železniško infrastrukturo. To po njegovem pomeni, da Magna sama zgradi 1,3 kilometra industrijskega tira, država pa bo poskrbela za priključitev, ki jo bo stala okoli milijon evrov. Razpis je bil že objavljen in pogodba bi lahko bila sklenjena, če bo na strani Magne še vedno interes.
