Kot je na današnji novinarski konferenci v Mengšu pojasnil tamkajšnji župan Franc Jerič, so se nadzorniki Darsa na junijski seji odločili, da ne dajo soglasja za izgradnjo za izbor izvajalca še manjkajočega dela obvoznice, kar je na noge dvignilo tudi krajane Mengša, ki si že vrsto let prizadevajo, da se tranzitni promet preusmeri na obvoznico.

Darsovi nadzorniki bodo imeli to točko znova na dnevnem redu na ponedeljkovi seji. Če takrat soglasja ne bo, župan napoveduje državljansko nepokorščino, tudi v sodelovanju s sosednjimi občinami Trzin, Komenda in Vodice, pogovore o aktivnostih bo začel dan po seji nadzornikov.

“Prepričan sem, da si tega nihče ne želi, ampak nam v tem primeru ne ostane nič,” je dejal in dodal: “Krajani čakajo. So pa ogorčeni, razočarani in obremenjeni s tem nemogočim prometom.”

Jerič sicer računa, da bo sklep nadzornega sveta Darsa pozitiven in da se bodo lahko aktivnosti za dokončanje obvoznice nadaljevale. “Želja vseh je, da se ta projekt nadaljuje,” je poudaril župan Mengša.

Odločitev nadzornikov je presenetila tako župana Mengša kot župane sosednjih občin, pa tudi upravo Darsa in ministra za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Petra Gašperšiča.

“Na Darsu se zavedamo pomembnosti razrešitve izgradnje manjkajočega dela obvoznice. S tem odsekom v dolžini približno 1,3 kilometra bo šele zagotovljena polna funkcionalnost obvoznice in potem izboljšana prometna varnost,” je poudaril član uprave Darsa Vili Žavrlan.

Dars je po njegovih pojasnilih že lani pristopil k nadaljevanju vseh postopkov za začetek izgradnje manjkajočega dela obvoznice, novelirali vsa potrebna soglasja, projektno dokumentacijo, pridobili so kulturno-varstveno in vodno soglasje, marca so na ministrstvo za okolje in prostor posredovali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Aleš Hojs z DRI gradbeno dovoljenje pričakuje do septembra.

Uprava Darsa je maja potrdila začetek postopka oddaje javnega naročila za izbor izvajalca za dokončanje mengeške obvoznice, zdaj je na potezi še nadzorni svet. Ta sicer ni odločil, da ne podeli soglasja, ampak je izdajo soglasja odložil zaradi neurejene problematike evidenc premoženja Darsa, je navedel Žavrlan in dodal, da po mnenju uprave ni bilo nobene ovire, da nadzorniki soglasja ne podelijo.

“Izdaja soglasja za nadaljevanje projekta po mnenju uprave ni vezana na rešitev problematike evidence nepremičnin v smislu, da bi bilo treba ta projekt zaustaviti,” je poudaril Žavrlan, ki pričakuje, da bodo izvajalca del izbrali do konca leta. Gradnja naj bi stekla spomladi, ocenjen rok za izgradnjo pa je 10 mesecev.

Tudi minister Gašperšič je za to, da se ta zaplet reši, saj ima projekt že dolgo brado. Del oz. dve tretjini obvoznice je bil zgrajen v letu 2011, ključen del, ki bi reševal Mengeš in ga razbremenil tovornega prometa, pa je umanjkal, ker niso bila pridobljena določena zemljišča. Zato so v njegovem mandatu ta projekt prepoznali kot prioritetnega.

Načrtovana izgradnja tega manjkajočega dela obvoznice je bila po njegovih pojasnilih vključena v letni načrt Darsa, zato ga je odločitev nadzornikov še toliko bolj presenetila.

“Pričakujem, da se ta problem na naslednji seji uredi. Niti me toliko ne zanima, na kakšen način in kakšne bodo rešitve, pričakujem, da se to reši na relaciji med upravo in nadzornim svetom Darsa,” je dejal minister.

Mengeškemu županu ob strani stojijo tudi župani Vodic, Trzina in Komende. Župan Vodic Aco Franc Šuštar je poudaril, da se promet povečuje, gradijo se industrijske cone; Slovenija se razvija, sama politika razvoja in pomoč pri infrastrukturnih projektih pa ne sledi temu.

Župan Trzin Peter Ložar je problem tranzitnega prometa podkrepil s številkami: približno 22.000 vozil gre skozi Trzin iz smeri Mengša, okoli 20.000 pa še iz smeri Domžal, kar je veliko breme. “Tu bo treba razmišljati tudi naprej. Če se na javnem transportu nič ne zgodi, potem prosim državo, naj uredi vsaj ceste,” je dodal.

Župan Komende Stanislav Poglajen deli mnenja svojih kolegov, tudi on je izpostavil problematiko povečevanja prometa proti Ljubljani, omenjene občine pa so vedno bolj obremenjene, zato je treba zgraditi še kakšno drugo cesto, ne le mengeško obvoznico.