Mercator in zadružna zveza sta se marca letos s sklenitvijo strateškega partnerstva zavezala k intenzivnejšemu sodelovanju in intenzivnejši promociji slovenskih izdelkov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Zadruge po njegovih besedah najbolj pristno odsevajo slovenskost. “Govorimo namreč o hrani, ki je skoraj v celoti pridelana in predelana v Sloveniji,” je dejal.

Mercator letno odkupi za več kot 500 milijonov evrov slovenskih izdelkov od več kot 2000 dobaviteljev, med katerimi so pomembne tudi zadruge. Kot poudarja Balažič, od zadrug odkupijo neposredno za prek 50 milijonov evrov proizvodov, posredno (zadruge so namreč tudi dobavitelj slovenskim podjetjem) pa mnogo več.

Predsednik zadružne zveze Peter Vrisk je sklenitev strateškega partnerstva z Mercatorjem, s katerim so nadgradili dolgoletno sodelovanje, označil za pomemben korak naprej. “Mislim, da s skupno promocijo delamo dobro poslovno zgodbo, ki bo v korist vseh,” je prepričan prvi mož zveze, ki šteje 62 članic in skupaj odkupi preko 80 odstotkov vse hrane v Sloveniji.

Na Mercatorjevih policah je dosegljivo tako rekoč vse, kar ponujajo slovenski pridelovalci, združeni v večje zadruge. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših proizvajalcev je označena z rdečim srčkom Radi imamo domače. Nabor slovenskih izdelkov v Mercatorju vključuje 900 vrst lokalnih domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug in drugih proizvajalcev.

Celotnega nabora izdelkov vseh zadrug in lokalnih proizvajalcev, vključenih v projekt Radi imamo domače, sicer ni mogoče najti v vseh Mercatorjevih trgovinah. V veliko primerih gre namreč za manjše, omejene količine izdelkov lokalnih kmetij in manjših proizvajalcev. V Mercatorju si prizadevajo predvsem za to, da je večina teh izdelkov na policah večjih trgovin, drugod pa so zastopani lokalno.

Ko je Mercator skupaj z zadružno zvezo po sklenitvi strateškega partnerstva aprila začel s kampanjo, so potrošniki po Balažičevih besedah hitro prepoznali ponudbo in začeli posegati po tovrstnih izdelkih. “Pokazalo se je, da slovenski potrošnik še vedno zaupa slovenskim proizvodom, posebej tistim, za katerimi jasno stoji ime in priimek,” je dejal.

Cenovna politika izdelkov je, tako Balažič, v rokah samih proizvajalcev, po presoji so možne tudi posamezne akcije. Medtem ko je Balažič opozoril, da je trgovec vedno med dobaviteljem in potrošnikom, je Vrisk izpostavil, da ceno na koncu vedno določa potrošnik. “Upam, da bomo z našo akcijo uspeli prepričati potrošnika o kakovosti in da se bo ta odločal za naše proizvode,” je še dodal Vrisk.