Protesti zaradi še enega v vrsti temnopoltih osumljencev, ki so umrli med policijskim postopkom v ZDA, so se tokrat hitro sprevrgli v nenadzorovano divjanje po Minneapolisu, ki se je v četrtek zvečer razširilo tudi v sosednji St. Paul.
Župana obeh mest sta zaprosila za pomoč nacionalno gardo in guverner Tim Walz jo je aktiviral. Minneapolis kaže podobo Los Angelesa iz leta 1992 po nemirih zaradi policijskega pretepanja temnopoltega Rodneyja Kinga.
Floydova smrt odmeva po vseh ZDA in protesti so izbruhnili med drugim v New Yorku, Los Angelesu, Memphisu in Denverju kjer so odjeknili tudi streli, vendar o žrtvah niso poročali. V New Yorku so policisti aretirali najmanj 33 ljudi, ki so se s trga Union Square odpravili proti jugu do glavne policijske postaje.
Protesti v Minneapolisu so izbruhnili po smrti 46-letnega Georga Floyda, ki je umrl v ponedeljek, ko je eden od štirih policistov, ki so ga aretirali zaradi domnevnega nakupa s ponarejenim bankovcem, klečal na njegovem vratu več kot osem minut. Floyd ga je rotil, da ne more dihati, kar so posnele kamere mimoidočih, in Floyd je umrl še preden je prispelo reševalno vozilo.
Župan Minneapolisa je skoraj nemudoma odpustil vse štiri policiste, v sredo je zahteval tudi aretacijo enega med njimi, a to protestnikov ni umirilo. Nemiri v mestu so izbruhnili v torek zvečer in nato nadaljevali vsak večer. V noči na petek je zagorela policijska postaja, ki je blizu kraja Floydove smrti.
Protestniki so vdrli v postajo, iz katere so policisti pobegnili, in jo zažgali. Razgrajači po Minneapolisu in St. Paulu zažigajo tudi druge zgradbe in ropajo trgovine, iz katerih odnašajo vse od cigaret, do plenic in hrane.
Revna soseska Longfellow gori, med drugim tudi nova stanovanjska zgradba v gradnji, ki bi imela 200 stanovanj za temnopolte reveže. Policija je v četrtek zvečer povsem izgubila nadzor, do polnoči pa še ni bilo poročil o morebitnem prihodu vojske.
V Minneapolisu je zaprt javni promet, trgovine, ki še niso izropane, se skušajo zabarikadirati, najbolj žalostno pa je, da razgrajači s kamenjem in drugimi predmeti obmetavajo tudi gasilce, ki prihajajo na pomoč. V sredo zvečer so našli ustreljenega lastnika zastavljalnice pred njegovim lokalom.
Poziv guvernerja Walza, da se ogorčenje nad smrtjo Floyda ne sme spremeniti v divjanje, ampak naj bo raje podlaga za velike korenite sistemske spremembe, ni bil uslišan. Prav tako ne prošnja župana Jacoba Freyja someščanom, naj ne dovolijo, da ena tragedija sproži še več tragedij.
Kongresni demokrati so pravosodnemu ministru Billu Barru poslali pisno zahtevo, naj sprožil sistematične policijske zlorabe temnopoltih v ZDA in temeljito preiščejo dva odmevna incidenta pred Floydovo smrtjo. Pred tedni je v Louisvillu v Kentuckyju na svojem domu pod streli policistov umrla reševalka Breonna Taylor.
Drugi odmeven incident je smrt temnopoltega tekača Ahmauda Arberyja v Georgii, ki ga je ustrelil nekdanji detektiv lokalnega tožilstva.
Najbolj od vsega preseneča odziv predsednika ZDA Donalda Trumpa, konservativnih voditeljev televizije Fox News in radijskih osebnosti desnice kot je Rush Limbaugh, ki so se doslej v podobnih primerih nemudoma postavili na stran policije.
Trump je v četrtek dejal, da mu je bilo zelo hudo, ko je videl posnetek aretacije Floyda. Voditelj televizije Fox News Sean Hannity je izrazil ogorčenje nad Floydovo smrtjo skupaj z nekdanjim policijskim komisarjem New Yorka Bernardom Kerikom. Limbaugh, ki je gibanje proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi doslej označeval za teroristično, je izjavil, da je bila Floydova smrt povsem neupravičena in je zelo jezen na policijo.
Newyorški temnopolti aktivist Al Sharpton ni presenečen in meni, da gre za poskus dobrikanja temnopoltim pred volitvami 3. novembra. Trump naj bi želel demokratu Jospehu Bidnu odvzeti dovolj podpore temnopoltih volivcev, da bi si priboril drugi mandat.
Nemiri so verjetno pokopali tudi upe senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar, da postane podpredsedniška kandidatka. Mediji poročajo, da je v času, ko je bila tožilka v Minnesoti, zavrnila pregon zaradi nasilja enega od policistov vpletenih v Floydovo smrt.
Temnopolti Američani se Trumpa spomnijo iz leta 1989, ko je plačal celo stran oglasa v New York Timesu z zahtevo po smrtni kazni za pet temnopoltih fantov, ki jim je policija skušala naprtiti krivdo za napad na žensko v Centralnem parku. Kasnejše preiskave so potrdile njihovo nedolžnost, Trump pa se za svoje dejanje ni nikoli opravičil.
“Trump se obnaša kot oče, ki ne pride na sinovo diplomo srednje šole in fakultete, potem pa se čudi, da ga sin postrani gleda, ko se pojavi na njegovem doktoratu,” je dejal Sharpton, ki je prepričan, da se temnopolti volivci ne bodo dali pretentati.