Ker so se lahko v statističnih regijah z bolj ugodno epidemiološko sliko muzeji in galerije odprli slaba dva tedna prej, so ljubljansko Narodno galerijo ponovno odprli že v soboto, 23. januarja.
Kot je za STA zapisala direktorica galerije Barbara Jaki, so z obiskom zelo zadovoljni, predvsem obe aktualni razstavi – donacija Frančiška Smerduja in Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, ki je absolutna uspešnica – sta dobro obiskani. V januarju so zabeležili celo 29,8 odstotka večji obisk kot v lanskem januarju, čeprav lani galerija ni bila zaprta. Na dan jih obišče več sto ljudi. Marsikdo želi videti tudi stalno zbirko in njihove najbolj priljubljene umetnine – Kobilčino Poletje in Kofetarico, odlično je obiskana srednjeveška zbirka in seveda impresionisti.
Ob kulturnem prazniku je omejitev števila oseb v prostorih znatno vplivalo na obisk, saj je letošnji po besedah Barbare Jaki znašal le petino lanskega. Vrsta pred vrati na Prešernovi cesti je bila dolga, na trenutke je segala celo okrog vogala do Puharjeve ulice, vendar so obiskovalci strpno čakali in z razumevanjem upoštevali navodila.
Zaradi zaprtja galerije so bili sicer prihodki od prodaje vstopnic v letu 2020 za 68 odstotkov nižji kot v predhodnem letu oziroma predstavljajo le 32 odstotkov prihodkov od prodaje vstopnic v letu 2019. Razlika med obema letoma po besedah direktorice Narodne galerije v absolutnem znesku predstavlja 158.000 evrov.
Zelo dober obisk beležijo tudi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML). Število obiskovalcev je, kot so zapisali za STA, primerljivo in celo presega tistega pred začetkom epidemije. Razlog za to je tudi v tem, da so odprli dve novi razstavi: Na drugi strani. Slovenska fotoreportaža v Galeriji Jakopič in Ko ste v dvomu, pojdite v muzej v Mestnem muzeju Ljubljana.
Na kulturni praznik je bil seveda obisk bistveno večji. Zaradi omejitev so morali obiskovalci čakati pred vrati na več lokacijah – pred Mestnim muzejem, Plečnikovo hišo, Galerijo Jakopič. Navodila NIJZ so upoštevali dosledno: maske, razkužila, razdalja ter štetje obiskovalcev zaradi omejitve na kvadraturo.
V letu 2020 zaradi zaprtja beležijo izpad na letni ravni za 70 odstotkov. Tudi letos, po ponovnem odprtju, bodo imeli izpad, in sicer zaradi neizvajanja pedagoških programov in drugih javnih dogodkov, so še pojasnili.
Tudi Umetnostna galerija Maribor (UGM) je vrata za obiskovalce ponovno odprla pred slabim mesecem dni. A, kot so zapisali za STA, je trajalo nekaj časa, da je informacija, da normalno obratujejo, prišla do njihovih obiskovalcev. Obisk je od takrat soliden. Številke so se stabilizirale in obisk je enak temu, ki so ga beležili pred pandemijo.
Dober obisk ob Prešernovem dnevu je po njihovem prepričanju dokaz, da ljudje vendarle potrebujejo stik s kulturo in doživetje umetnin v živo. Veselili so se ponovnega vstopa v galerijske prostore, zato jih tudi čakanje pred galerijo ni ustavilo. “Po odzivih in pohvalah se čuti, kako so nas ljudje res potrebovali in to nam je dalo dodatno energijo za prihodnost,” so zapisali.
Ob tem opozarjajo, da zaradi trenutne epidemiološke situacije še vedno ne morejo organizirati odprtij, vodstev, pedagoških delavnic in andragoških dejavnosti, ki so pomembni del finančne slike UGM. Dodajajo, da imajo vstopnine pri njih bolj simbolno vrednost, zato izpad tega dohodka poslovanja ni bistveno ohromil. Res pa je, da se je izpad vseh prihodkov, ki so jih v UGM pridobili s pomočjo različnih programov, v letu 2020 več kot prepolovil.
Vsebine, ki bi jih ponujali v razstaviščnih prostorih, so sicer uspešno nadomestili z različnimi programi, ki so jih izvajali izven galerije ali na spletu, a so ti brezplačni. Hkrati so finančno manj zahtevni, tako da so leto zaključili brez minusa.
Dodajajo, da je zanje pomembneje, da so se prilagodili novim razmeram, zato je bilo veliko dela vloženega v spletne projekte, s katerimi se trudijo ponuditi vsebine. “Kako na daljavo ponuditi kvalitetne vsebine o umetnosti? Za različne generacije, za različne interesne skupine? Trenutno je to izziv, s katerim se aktivno spoprijemamo,” so sklenili.
