Kategorija: Sobotna priloga Sat, 07 Jan 2017 06:00:00 +0100 Menuet za kitaro je tako dobra knjiga. Kako lepo v njej Zupan opisuje naravo in svoj notranji svet. Tako preprosto in elegantno je napisana, kot film se nam odvrti pred očmi. V njej je čudovit odlomek o branju. Ko je bil partizan v gozdovih, ni ničesar bolj pogrešal kot knjige, zato je listal gozd, in ko je želel razložiti, kaj je zanj branje, je pisal o ljubezenskem odnosu. »Segel sem s prsti v hrastovo vejevje ... ki je postalo knjiga ... tisto, kar mi je poleg ženske najprivlačnejše na svetu ... pravzaprav ne knjiga; pisana, tiskana beseda, ki odkriva dno, pokrito z videzom; čar spoznanja; varljiva pijača; igra s spoznanjem je podobna ljubezenski; izzivanje, umik, vabljenje, beg, naskok, obkoljevanje, polaščanje, izguba; tako mislim, tako berem, tako se pogovarjam, tako jemljem ...