Kot piše Bild v četrtkovi izdaji, bi moralo glede na vladni register tujih državljanov konec lanskega leta Nemčijo zapustiti okoli 54.000 ljudi, a le 23.000 jih je zaprosilo za ugodnosti države za prosilce za azil. Časnik se sklicuje na podatke zveznega statističnega urada.

Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je za časnik dejal, da ni mogoče izključiti, da so nekateri odšli iz države, ne da bi o tem obvestili pristojne oblasti, drugi pa so izginili in oblasti ne vedo, kje so.

Drugi predstavnik ministrstva je v odzivu na pisanje časnika za nemški Deutsche Welle poudaril, da Bildovi izračuni temeljijo na napačnih predpostavkah. “Članek ne upošteva osnovnega načela, da je med tistimi, ki so v registru in morajo zapustiti državo, le okoli polovica zavrnjenih prosilcev za azil. Poleg njih so Nemčijo dolžni zapustiti tudi tisti, ki jim je potekel vizum, je pojasnil.

Na notranjem ministrstvu so za Deutsche Welle še povedali, da je časnik primerjal podatke, ki statistično niso povezani. “Niti tisti, ki morajo zapustiti državo niti zavrnjeni prosilci za azil niso upravičeni do ugodnosti za prosilce za azil,” je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

Bernd Mesovic iz organizacije za pravice beguncev Pro Asyl pa je dejal, da številke niso niti nove niti presenetljive. Kot je pojasnil, za večino ljudi v registru lahko domnevamo, da so že zdavnaj zapustili Nemčijo. “To, da jih ni tukaj, ne pomeni, da so poniknili v podzemlje,” je poudaril in dodal, da po izkušnjah organizacije številni zapustijo Nemčijo že ob začetku postopka.

Pojasnil je še, da v Nemčiji ne preverjajo, kdo je odšel iz države, razen pri posameznikih, ki veljajo za nevarne. “Ljudje lahko Nemčijo zapustijo, kadarkoli želijo. Številni se ne registrirajo, ko odidejo,” je povedal Mesovic. Izpostavil je še, da številni migranti pridejo v Nemčijo in oblastem povedo, da imajo sorodnike drugod po Evropi ter na lastno pest odpotujejo dalje.

Nemški regionalni časnik Nürnberger Nachrichten pa je ta teden poročal, da ima nemška agencija za priseljence, znana po kratici BAMF, težave z obdelavo prošenj za azil. Časnik, ki se sklicuje na notranji dokument BAMF s sredine oktobra, piše, da je ta organ v začetku leta na mesec obdelal okoli 50.000 prošenj za azil, v zadnjem času pa med 15.000 in 18.000 mesečno. Medtem ko so prošnjo za azil v začetku leta odobrili ali zavrnili v desetih dneh, zdaj ta postopek traja dva meseca.

Po poročanju Deutsche Welle je eden od razlogov za počasnejšo obdelavo prošenj in zamude zmanjšanje števila osebja. Medtem ko se je v začetku leta v agenciji s tem ukvarjalo 10.000 ljudi, se jih je septembra še 7800, med njimi je imela polovica pogodbe o začasnem delu.