Brauna so aretirali že junija, a so ga po plačilu varščine izpustili na prostost. Po odkritju novih dokazov so mu skupaj z dvema nekdanjima članoma uprave in vodjo dubajske podružnice Wirecarda zdaj v Münchnu spet odvzeli prostost.

Kot je pokazala razširjena preiskava, naj bi Braun in nekateri drugi vodilni v družbi umetno napihovali njene rezultate ter s tem preslepili vlagatelje in jih spodbudili k vlaganjem v družbo, čeprav je bilo že najpozneje leta 2015 jasno, da Wirecard ustvarja izgubo.

Ker je Wirecard v insolvenčnem postopku, so sredstva vlagateljev najverjetneje izgubljena, so dodali na tožilstvu.

“Škandal brez primere”, kot so ga označili na nemškem finančnem ministrstvu, je izbruhnil sredi junija, ko je revizorska družba Ernst & Young odkrila, da na Wirecardovih računih manjka 1,9 milijarde evrov.

Ta denar naj bi bil na skrbniških računih dveh filipinskih bank in namenjen kritju tveganj iz trgovanja, ki ga za Wirecard opravljajo zunanji partnerji v njegovem imenu. A sta banki kakršen koli poslovni odnos z Wirecardom zanikali.

Vodstvo Wirecarda je nato priznalo, da omenjenih 1,9 milijarde evrov najverjetneje ni nikoli obstajalo. Braun je odstopil z mesta generalnega direktorja, sledile so še nekatere druge kadrovske menjave, nato pa tudi obsežne policijske preiskave.

Bavarska družba sicer velja za enega od pionirjev na področju finančnih tehnologij. Storitve spletnega plačevanja je ponujala že na prelomu tisočletja, ko se velike banke s tem sploh še niso zares ukvarjale.

Wirecard je od leta 2018 tudi del vodilnega evropskega blue chip indeksa EuroStoxx 50. V njem je zamenjal nemško banko Commerzbank.

Škandal je pretresel nemško javnost in postal tudi vroča politična tema. Na udaru kritik se je med drugim znašel nemški finančni minister Olaf Scholz, saj naj bi bil na sumljivo poslovanje Wirecarda opozorjen že lani, a ni ukrepal.