Kot je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili dosedanje delo, dejala pobudnica projekta Milena Štular, si pred osmimi leti, ko so začenjali projekt, niti v sanjah niso predstavljali, da bo projekt dobil take razsežnosti.
Osnovna ideja je po njenih besedah bila, da bi otrokom, ki so socialno izključeni, omogočili enake možnosti, kot jih imajo njihovi vrstniki, to je predvsem, da bi jim omogočili preživljanje počitnic, razviti talente in podobno. V času gospodarsko-finančne krize so se nato ukvarjali tudi z reševanjem eksistenčnih težav otrok in njihovih družin, zdaj pa se znova vračajo k svoji prvotni nalogi.
V okviru projekta lahko vsak, ki to želi, postane boter otroku, pri čemer se lahko odloči za finančno pomoč v enkratnem znesku ali pa za plačevanje mesečne finančne pomoči v višini 30 evrov. Trenutno je v projekt vključenih okoli 5000 otrok, po besedah predsednice ZPM Ljubljana Moste-Polje Anite Ogulin na svojega botra čaka okoli 150 otrok.
Ker se pojavlja potreba tudi po drugačnih oblikah pomoči, so po besedah Štularjeve lani uvedli projekt Čarobna zima, v okviru katerega so več kot 1000 otrokom omogočili različne zimske aktivnosti, in dijaški sklad, s katerim želijo šolarjem omogočiti šolanje za poklic, ki si ga želijo. Z njim trenutno pomagajo 103 dijakom. Pri razvoju talentov po besedah Štularjeve trenutno pomoč nudijo 59 otrokom, nudijo pa tudi brezplačno pravno pomoč.
Po besedah odvetnice Nine Zidar Klemenčič so v okviru projekta brezplačna pravna pomoč do zdaj pomagali okoli 1800 posameznikom in družinam, predvsem tistim, ki pred državnimi organi ne zmorejo ali pa ne znajo uveljavljati pravic, ki jih imajo. Opaža namreč, da imamo v Sloveniji relativno dobro urejen sistem pravic, ki pripadajo posamezniku, ki se znajde v socialni stiski. Po njenem mnenju pa je težava, da država še vedno ne razume, da mora biti pri tem servis državljanov, in da jim na poti do uveljavljanja pravic ne sme postavljati ovir, “da se zaščiti proračun”.
V zadnjih letih je bilo po njenih besedah sicer na tem področju kar nekaj sprememb, bi bile pa potrebne še nekatere. Med drugim bi bilo treba ustanoviti poroštveni sklad, ki bi družinam, ki jih doletijo smrt ožjega družinskega člana ali drugi izjemni dogodki, pomagal pri odplačevanju posojila, najemnine in podobno. Potrebovali bi tudi t. i. prava socialna stanovanja, namenjena tistim, za katere ni pričakovati, da bodo zmogli plačevati najemnino, četudi je subvencionirana, je dejala.
Ogulinova pa je opozorila, da kljub gospodarski rasti revščina med delom prebivalstva še vedno obstaja, le da se zdaj kaže v novi obliki in seli med delavce. Še vedno namreč dve tretjini delavcev prejemata plačo, ki je nižja od minimalne plače, veliko je tudi prekarnih delavcev ter samostojnih podjetnikov, ki komajda preživijo, je opozorila. Tudi zato sta tako ona kot Štularjeva na vprašanje, ali bo projekt Botrstvo čez pet let še potreben, odgovorili, da žal najverjetneje bo.
