Za raziskovalko in svetovalko dr. Jano Javornik bi lahko rekli, da je prebivalka sveta. Ne glede na to, na katerem kontinentu se ustavi pa se vedno znova vrača k osnovni celici družbe – družini. Njen odprt in naklonjen pogled na družine z otrokom s posebnimi potrebami me je presenetil. Rekla sem si, končno nekdo, ki ni v tej koži, a razume situacijo takšne družine. Ob njej se mi je odprl nov svet, ona pa s svojim akademsko neskromnim znanjem, kilometri veščin in s človeško preprostostjo, na državnih ravneh spreminja svet na bolje. Nekoč si me vzpodbudila k razmišljanju, kako dobro je pravzaprav biti zaposlena mati otroka s posebnimi potrebami. Čeprav bi lahko ostala doma in prejemala dodatek ob izgubi dohodka, zaposlitev ima svoje prednosti. Katere bi ti izpostavila? Vsako sodelovanje na trgu dela ima vrsto prednosti poleg finančne avtonomije in boljše socialne zaščite v starosti. Zaposlena mama ima boljši občutek vključenosti v družbo, ima občutek pripadnosti različnim družbenim skupinam, boljšo samopodobo in samopotrditev in tudi izboljšano pogajalsko moč znotraj družine. Mnoge ženske poročajo, da jim delovno mesto predstavlja mesto sprostitve od družinskega pritiska in stresa, ko lahko “končno v miru spijejo kavo, poklepetajo s sodelavci in celo preberejo elektronsko pošto”. Pri starših otrok s posebnimi potrebami, pa lahko k temu prištejemo še prostovoljno delo, ki ga ti opravljajo, ko se trudijo spremeniti zakonodajo, spodbuditi lokalno okolje k drugačnemu razmišljanju in podobno. Delo je del slovenskega DNK. V Veliki Britaniji se je uveljavil izraz ‘vzhodnoevropska’ delovna etika, čeprav je meni osebno bližje izraz protestantska etika, iz katere izhaja del naše kulture. Če dodamo k temu še krščanski občutek krivde, dobimo popolno kombinacijo (smeh). Zakaj je v Sloveniji mama nezaželeni delavec, še posebej, če ima prizadetega otroka? To ni značilno samo za Slovenijo, enako velja za Švedsko, Anglijo, Dansko... Trg dela se radikalno spreminja, saj se družba v čas