Kot opisuje časnik, je 11. maja sredi Piranskega zaliva koprski ribič Elvin Sabadin lovil s svojo barko Deklica. Glede na zemljevid z označenim položajem barke je lovil nekaj čez sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki jo ima Hrvaška za edino merodajno mejo, čeprav jo mora arbitraža še določiti.
“Lovili smo na območju, na katerem smo doslej vedno lahko. K nam je priplula hrvaška policija in nas opozorila, da smo v hrvaških vodah in da moramo nazaj proti Piranu. Hrvaška čolna, eden od njiju je bil precej velik, sta se tako postavila ob našo barko, da nismo imeli druge možnosti, kot da obrnemo proti Piranu,” je za Dnevnik v četrtek pojasnil Sabadin.
Zatem so na območje pripluli slovenski policisti, ki so opozorili hrvaške, da so v slovenskih teritorialnih vodah, a so Hrvati izvedli agresiven manever proti slovenskemu čolnu P-66 in ga začeli izrivati, opisuje Dnevnik. Na generalni policijski upravi so časniku pojasnili, da do trka ni prišlo in zatorej tudi ni bil nihče poškodovan.
“Posadka slovenskega plovila je opozorila plovili hrvaške policije, da se nahajata na območju nadzora slovenske policije. Po tem sta hrvaški plovili zapustili območje,” so sporočili Dnevniku. Zatem so dogajanje v pisni izjavi potrdili tudi za STA.
Časnik še navaja, da so v zadnjem času na območju hrvaški policisti vsakodnevno prisotni vsaj z dvema policijskima čolnoma in preganjajo slovenske ribiče. Neimenovani sogovornik je Dnevniku opisal, da se to dogaja, odkar je prišla informacija, da bo arbitražno sodišče objavilo svojo odločitev o poteku meje med državama v prihodnjih mesecih.
Ker Hrvaška napoveduje, da ne bo spoštovala te odločitve, omenjenega sogovornika skrbi, da se bo stanje za slovenske ribiče na območju le še poslabšalo.
Policisti so o incidentu obvestili zunanje ministrstvo, v četrtek tudi uradno. Na zunanjem ministrstvu pa so napovedali, da bodo “ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi”, navaja Dnevnik in meni, da bo najverjetneje v Zagreb romala protestna nota.
Na MZZ so za STA potrdili, da bo ministrstvo v skladu s svojimi pristojnostmi izrazilo oster diplomatski protest. Spomnili so, da je nazadnje MZZ v zvezi z incidenti na morju in širitvijo nezakonito postavljenega školjčišča v Piranskem zaliv aprila Hrvaški poslal protestno diplomatsko noto in dodali, da se bo MZZ na enak način odzval tudi na zadnji incident v slovenskem teritorialnem morju.
Pred aprilom je Slovenija iz istih razlogov poslala protestno noto tudi februarja in julija lani. Sicer pa se incidenti v zalivu ne dogajajo samo v zadnjem času, ampak že precej dlje, so povedali tudi na notranjem ministrstvu.
Na MZZ so še poudarili, da vsi pristojni slovenski organi ščitijo interese Slovenije in hkrati spoštujejo določbe veljavnega arbitražnega sporazuma. Obe državi sta se v skladu z 10. členom arbitražnega sporazuma dolžni vzdržati dejanj, ki bi spor zaostrila ali ogrozila delo arbitražnega sodišča, so sporočili.
Ne pošilja samo Ljubljana diplomatskih not, ampak tudi Zagreb, so za STA še pojasnili na MZZ.
Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve je na drugi strani v odgovoru STA pojasnilo, da slovenske diplomatske note zaradi incidenta v Piranskemu zalivu niso prejeli. Zatrdili pa so, da je hrvaška policija na območju posredovala v okviru varovanja državne meje.
“Posredovanje hrvaške pomorske mejne policije v omenjenem primeru je ena običajnih nalog, ki se izvajajo v skladu z zakonskimi določili o nadzoru državne meje, na podlagi katerih hrvaška mejna in pomorska policija ukrepata, ko ugotovita, da je prišlo do kršitve nedotakljivosti državne meje ali nedovoljenega vstopa na državno območje Hrvaške,” so pojasnili.
Medtem se je odzval tudi hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier in dejal, da imata Slovenija in Hrvaška sklenjen sporazum, “ki v pomanjkanju dogovora glede same demarkacije meje rešuje takšne probleme, da ne bi prihajalo do incidentov”. Po njegovih besedah gre torej za “vprašanje izvajanja tega sporazuma”, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
“Še enkrat moramo ponoviti, da smo, kar se tiče same določitve meje, odprti za pogovore z Ljubljano,” je še dejal Stier.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so sicer opozorili še na 10. člen arbitražnega sporazuma, da sta se obe državi dolžni vzdržati dejanj, ki bi zaostrili spor ali ogrozili delo arbitražnega sodišča.
Hrvaška sicer vztraja, da arbitražni sporazum zanjo ne velja več zaradi kompromitacije procesa s pogovori med slovenskima arbitrom in agentko, ki so na dan prišli poleti 2015. Arbitražno sodišče je po drugi strani konec julija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.