Pridelki in cene se pri pridelovalcih seveda razlikujejo. Po dogovoru med člani žitne verige bo najnižja cena za krmno pšenico 130, za najboljšo krušno pšenico pa 175 evrov oziroma v povprečju okoli 162 evrov, kar je tudi izračun za stroškovno pokritost Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer pa naj bi pridelek primerljiv s povprečnimi letinami.
S temi cenami predstavniki kmetov niso zadovoljni. Pogajalec v žitni verigi Franc Küčan opozarja, da so cene na evropskih in svetovnih borzah letos precej visoke, povpraševanje precejšnje in bi lahko bila cena zato nekoliko višja, po njegovem pa v žitni verigi še vedno daleč največ izgubljajo pridelovalci.
Žetev v Pomurju se bliža koncu. V soboškem Mlinopeku pričakujejo odkup med 13.000 in 14.000 tonami pšenice, 10.000 ton so že presegli in po oceni direktorja Karla Pojbiča je pridelek kakovosten. Letos so odkupili več pšenice tudi s podravskega konca.
Več kot 11.000 ton pšenice je že tudi odkupil turniški Agrocorn, kjer predvidevajo odkup okoli 13.000 ton pšenice. Po njihovi oceni kakovost ne odstopa od povprečja prejšnjih let, zaznali pa so več drobnih zrn kot posledico prizadetosti zaradi vročinskih udarov.
V Panviti imajo s kmeti sklenjene pogodbe o pridelavi pšenice za blizu 1000 hektarjev oziroma 6000 ton. Toliko so je že odkupili, skupno bodo imeli okoli 15.000 ton krušne pšenice, povprečni pridelek na njihovih 1500 hektarjih površin pa je med šestimi in sedmimi tonami na hektar, kar je nekaj manj kot lani, a je pridelek kakovostnejši.
Pri cenah Panvita na prvi pogled odstopa od cen omenjenih dveh kupcev, sami pa pravijo, da ponujajo največ. Pri ceni je namreč treba upoštevati ugodnosti, ki jih imajo pogodbeni partnerji, saj jim ob setvi regresirajo polovico semena, ponujajo gnojila in zaščitna sredstva, to pa obračunajo ob nakupu. Poleg tega jim priznajo po tri evre za tono, ki jih kmetje dobijo v obliki bonov za nakup v Panvitinih trgovinah.
Ljutomerska in gornjeradgonska zadruga sta odkupili okoli 3200 ton pšenice, na kmetijskem gospodarstvu Lendava pa predvidevajo 7700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki da je preslabo plačana.
