Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki po besedah profesorice mednarodnih odnosov na univerzi v Ženevi Sandre Lavenex priznava pomen mednarodnega sodelovanja za boljše upravljanje migracij v interesu držav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo. Dogovor določa 23 ciljev za upravljanje migracij.

Dogovoru nasprotujejo države s populističnim vodstvom

Julija ga je podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. Da k dogovoru ne bodo pristopile, je doslej potrdilo še nekaj več kot deset držav, med katerimi so predvsem evropske. Med njimi so Avstrija, Madžarska, Poljska, Bolgarija in Češka. Italijanska in švicarska vlada sta odločitev prepustili parlamentoma, tako da bi lahko pristopili kasneje.

Kot razloge za umik od dogovora so države navedle predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije, ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki.

Tudi v slovenskih opozicijskih strankah, ki so vlado pozvale k odstopu od dogovora, trdijo, da dogovor enači nezakonite in zakonite migracije, poleg tega po njihovih navedbah pravico do migracije spreminja v človekovo pravico. Izpostavljajo še, da dogovor ne vsebuje akcijskega načrta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah.

Predsednik SDS Janez Janša je na izredni seji državnega zbora o tem dogovoru poudaril, da je bil postopek potrjevanja dokumenta protiustaven in protizakonit. Zato sta poslanski skupini SDS in SNS v parlament vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru. Predlog trenutno obravnava zakonodajno-pravna služba DZ.

Premier Marjan Šarec je v odzivu povedal, da ne vidi potrebe po referendumu, saj se mu referendumi o tovrstnih temah ne zdijo smiselni.

Zunanji minister Miro Cerar pa je zatrdil, da je bil postopek sprejemanja v skladu s pravili in ustaljeno prakso, kar je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Na MZZ so v zvezi s tem pojasnili, da gre za mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden.

Cerar je zavrnil navedbe opozicijskih poslancev, da dogovor ZN ne ločuje med migranti in begunci, da vzpostavlja novo kategorijo migrantov in pravico do migracije kot človekovo pravico. Država ohranja suverenost pri določanju svoje migracijske politike, je izpostavil. Naslavlja tudi vzroke za migracije v teh državah.

Dogovor je sicer kot sprejemljivega za Slovenijo podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ker da gre za prvi resen, sicer nezavezujoč poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja problem migracij.

Pri dogovoru vztraja tudi Evropska komisija. Evropski parlament pa je glede podpore dogovoru razdeljen. Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Alde) so sredi novembra večinoma podprli dogovor. Parlamentarci iz vrst evroskeptikov pa so mu nasprotovali.

Strokovnjakinja za migracije Lavenexova je za STA povedala, da dogovor državam priznava pravico in suverenost, da regulirajo mednarodne migracije in se borijo proti nezakonitim migracijam. Tako ne izenačuje nezakonitih in zakonitih migracij ter ne določa globalne pravice do migracije.

V samem dogovoru je po njenih besedah zapisano, da ni pravno zavezujoč. Ne vsebuje obveznosti ali norm, ki bi jih morale države spoštovati, ampak cilje, ki se jim države politično zavezujejo.

Pojasnila je, da dogovor v več določilih naslavlja tudi vprašanje vzrokov za migracije v izvornih državah. Je pa izpostavila pomanjkljivost, da nasilja in vojne kot vzrokov za prisilne migracije ne naslavlja najbolje.

Na MZZ so pojasnili, da se v skladu s prakso ZN dogovora ne bo podpisovalo, temveč bodo besedilo sprejeli s soglasjem prisotnih na medvladni konferenci za sprejetje dogovora, ki bo v ponedeljek in torek v Marakešu. Predvidoma bo predsedujoči na ponedeljkovi slavnostni seji predstavil besedilo dogovora in – če nihče od sodelujočih ne bo izrazil nasprotovanja – razglasil dogovor za sprejetega.

Kot je po ponovni obravnavi tega dokumenta sredi novembra potrdila slovenska vlada, bo k dogovoru v Marakešu pristopila tudi Slovenija. Slovensko delegacijo bo vodil državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin, so sporočili z MZZ.

V Marakešu bodo sicer več držav zastopali državni voditelji, med drugim nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.

Dogovor bo decembra s krajšo resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN. Ob tem bo slovenska vlada podala pojasnilno izjavo, v kateri bo med drugim izpostavljen pravno-nezavezujoč značaj dogovora, so navedli na MZZ. Ključni poudarki so še, da dogovor poudarja suvereno pravico držav, da urejajo lastne migracijske politike, da bo Slovenija pri razlagi dogovora jasno razlikovala med zakonitimi in nezakonitimi migranti, ter pomen naslavljanja vzrokov migracij in sodelovanja pri tem.