Takoj po ponedeljkovi dopoldanski pietetni slovesnosti pred Hudo jamo pri Laškem, ki jo bo vodil celjski škof Stanislav Lipovšek in bo navzoč predsednik republike Borut Pahor, motor zadnjega pospeška v urejanje nemalega kosa slovenske zgodovine: povojnih zunajsodnih pobojev, bodo v Maribor, na pokopališče Dobrava, pripeljali prve posmrtne ostanke iz provizorične kostnice v hudojamskem rudniškem jašku. Prepeljani bodo na koncu pokopani v pokopno polje v spominskem parku na Dobravi. Če bi pozneje uspele DNK-analize in bi sorodniki želeli pokop v družinske grobove, bo to možno. Pred Hudo jamo bo v ponedeljek žalna slovesnost z verskim obredom, kakor je običajen na domu pokojnika ali pri mrliški vežici na pokopališču. Vsi do zdaj prekopani posmrtni ostanki iz Hude jame, ki so jo odprli leta 2009, odkopali okrog 800 žrtev povojnih pobojev, potem pa se je vse ustavilo, bodo dokončno, z uradno slovesnostjo v navzočnosti predsednika republike in predstavnikov Katoliške cerkve, ki so se na koncu strinjali s predsednikom Pahorjem, da je zadnje mesto mrtvih iz Hude jame Dobrava, pokopani v četrtek, 27. oktobra, takrat bo zadnje slovo. Vsi mrtvi v Hudi jami, ki še ležijo v rudniškem jašku, bodo prekopani v nekaj več kot letu. Slovenija