Festival je del mednarodnega evropskega projekta Glasovi manjšin, s katerim je Slovenija uspela pridobiti podporo Evropske komisije na razpisu Ustvarjalna Evropa. Gre za skupni projekt štirih festivalov iz štirih držav, ob slovenskem so v njem še Budapest Folk Fest iz Madžarske, Musicastrada iz italijanske Toskane in Trefpunt iz belgijskega Genta.
Iz tega razloga bo festival tokrat pripeljal nekaj najboljših manjšinskih zasedb iz različnih držav. Direktor ustanove Janoš Kern je med njimi izpostavil izraelsko zasedbo Gulaza, ki izvaja arabsko glasbo oziroma ženske pesmi iz Jemna z moškim vokalistom, špansko-izraelsko skupino Hamsa Hamsa, ki povezuje flamenko z judovsko in sefardsko glasbeno tradicijo, ter skupini Cubisma in Taman, ki se posvečata afro-kubanskim ritmom oziroma bosanskemu sevdahu.
Rdeča nit letošnje izvedbe ni bila izbrana naključno, saj se povezuje z mednarodnim večdisciplinarnim simpozijem, ki ga v času festivala že nekaj let pripravljajo v sodelovanju z muzikološkim oddelkom ljubljanske Filozofske fakultete, ZRC Sazu in Svetovnim združenjem za tradicijsko glasbo (ICTM). O zvoku, pesmi in političnosti bo tri dni razpravljalo 30 referentov iz desetih držav.
Med domačimi izvajalci, ki se posvečajo tradicijski glasbi, pa bosta na festivalu nastopili še istrska skupina Vruja in interpretka slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče ob 30-letnici ustvarjanja.
Noči v stari Ljubljani nadaljujejo zamisel pokojnega glasbenika Primoža Lorenza po oživitvi starega mestnega jedra in umestitvi umetniških dogodkov na prizorišča arhitekturne dediščine. V treh desetletjih se je razvil v največji poulični festival v Ljubljani, ki v središče mesta v zadnjih letih pritegne več kot 50.000 obiskovalcev.
Festival že tradicionalno sodeluje tudi z RTV Slovenija, ki na svojem tretjem radijskem programu Ars prenaša del dogajanja v eter in ob tem pripravi še lastne vsebine. Ena od njih je razglasitev zmagovalca Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, tokrat pa bo na sporedu med drugim tudi izvedba elektroakustične radijske opere Iden Bojane Šaljič Podešva.